Filmske pesmi

Igor Bizjan

KAM JE IZGINILO SONCE

Vedno, ko grem v kino
snemam svoj film,

moje ustnice
se nalahno
dotikajo tujih usod

JEREMIJA

Nič ni tvoje,
vse stvari te merijo
z oddaljenimi pogledi

lupina smeha
se prazni
z roparskim krohotom

smrt lebdi na vekah
kot hobotnica ujeta
v brezno morja

pometaš šepet ustnic
grozo v očeh boga

v odprtih zidovih
se boriš za življenje

KOLESARSKA KRONIKA

(Morilci smo krotki kot ovce)

O, morje in kolo,
val ob valu
razbija samoto

veliko smrti
se kotali po svetu

ena se rodi skupaj
s praznino občestva

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!