Filmske pesmi 2: Kino Otok 4 – Vztrajnost pogleda je sorazmerna z močjo sočutja

Igor Bizjan

DESET KRATKIH FILMOV VITTORIA DE SETTE

Van Gogh se zdrzne v spanju, kdo riše te pastelne barve
v preprosti viziji dokumentarnega filma. Zakaj si gledalec
želi biti ribič, pastir, delavec na polju ob žetvi žita, zakaj želi
stanovati v odročni vasici brez cestne povezave s svetom
v šestdesetih letih na Siciliji. Dokumentarne slike v maniri čiste poezije,
vsak kader neko okno, ki polzi v otrplost naših sanj. Zen budisti vedo,
če ustaviš trenutek zazeva v večnost. Čist pogled, vonj davnega časa,
ki izginja v prah spomina. Platno, ki riše melanholijo brez umetnega raja,
poezija brez digitalnih učinkov, odkritje pogleda, etika gibljivih slik …

TRGATEV: 3000 let

Skoraj neme podobe
(mestoma brbljajoče)
preprosto pojejo,
pojejo o močnih slikah preživetja

(veseliti se vode,
ki samo teče,
teče v simfoniji dni,
ki jih več ni)

REVOLUCIJA

… najprej bom
spreobrnil tebe

zame ne bo ostalo
veliko časa

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!