Navadni pogovori: Boris

Vlado Škafar

Na vhodu doma upokojencev naju pričaka možakar v generalski pozi. S košatimi obrvmi me spomni na Brežnjeva in v nekem trenutku se mi zazdi, da ima na širokih, napihnjenih prsih vse polno odlikovanj. Pa je samo postarani človek na vratih žalostnega doma, ki je bil nekoč bog ve kaj vse in morda res celo general, zdaj pa deli ta zadnji, skopi prostor bivanja, zadnji suhi košček usode z upokojenimi ljudmi; z vseh vetrov jih je naneslo in varno odložilo daleč stran od toka življenja.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!