Iskanje izvora ... o Naomi Kawase

Maja Krajnc

V dobrih dvajsetih letih beleženja in raziskovanja membrane med lastno intimo in svetom je Naomi Kawase vselej prehajala tanko mejo med osebnoizpovednim dokumentarcem in fikcijo. Zaradi specifičnega pristopa – dokumentarni in fiktivni princip prepleta na način, da je elemente enega ali drugega skorajda nemogoče izluščiti – se zdi pri njenih delih skrajno nesmiselno vztrajati pri kakršnikoli kategorizaciji. Pa vendar, japonska cineastka je zaslovela predvsem s svojimi igranimi filmi, prav njeni osebnoizpovedni dokumentarci oziroma video dnevniki pa so tisti, ki so postali simbol osebnega dokumentarnega filma na Japonskem po osemdesetih. Tako dokumentarnim kot tudi njenim igranim filmom je skupno, da avtorica izhaja iz strogo intimnega. Oboji so tako zelo ranljivo, čutno, surovo boleče in obenem intimno osebni. Naomi Kawase zgodb ne pripoveduje, ampak jih izpoveduje. V svojem »izpovedovanju« je lahko nepopisno nežna in senzibilna, po drugi strani pa surova, na trenutke celo brutalna.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!