Film komika Chaplina

Bertolt Brecht

Prevedel Miklavž Komelj

V neki bistro na bulvarju Saint Michel
je nekega deževnega jesenskega večera prišel mlad slikar,
popil štiri, pet tistih zelenih šnopsov in poročal
zdolgočasenim igralcem biljarda o pretresljivem ponovnem srečanju
z neko nekdanjo ljubljeno, nežnim bitjem,
zdaj ženo premožnega mesarja.
»Hitro, moji gospodje,« je roteče zaklical, »prosim, kredo,
ki jo uporabljate za svoje palice!« In kleče na tleh
je poskušal z drhtečo roko narisati njeno podobo,
njo, ljubljeno pobeglih dni, v obupu
je izbrisal, kar je narisal, začel znova,
spet obstal, mešal
druge poteze in mrmral: »Včeraj sem še znal.«
Obenj so se spotikali preklinjajoči gostje, razsrjeni krčmar
ga je zgrabil za ovratnik in ga vrgel ven, on pa je brez prekinitve na pločniku
majajoč z glavo s kredo lovil
raztapljajoče se poteze.

Pesem, napisana l. 1944 v ameriškem eksilu, ko se je Brecht srečeval s Chaplinom, se nanaša na Chaplinov film Obraz na tleh bara (The Face on the Bar Room Floor) iz l. 1914; Brecht je ta film videl že l. 1921. (Op. prev.)