Obravnava lumpenproletariata v avantgardnem filmu

Nicole Brenez

Prevod: Katja Kraigher, Uroš Zorman

»Lumpenproletariat, ta izvržek izprijenih subjektov vseh razredov, ki se zbira predvsem v velikih mestih, je izmed vseh možnih zaveznikov najslabši. Ta svojat je absolutno kupljiva in absolutno vsiljiva. Če so francoski delavci ob vsaki revoluciji pisali na zidove: Mort aux voleurs! Smrt tatovom! in tudi nekatere postrelili, se to ni dogajalo iz navdušenja za lastnino, marveč v pravilnem spoznanju, da se je treba predvsem te sodrge znebiti. Vsak delavski voditelj, ki uporablja te malopridneže za svojo gardo ali se nanje opira, dokazuje že s tem, da je izdajalec gibanja.«
(Friedrich Engels, Nemška kmečka vojna, 1850 [»Uvodna pripomba« v izdaji leta 1870 in 1875])

1. Treba je delati politične filme.
2. Filme je treba delati politično.
16. Delati 1 pomeni razumeti zakone objektivnega sveta, da razložimo svet.
17. Delati 2 pomeni razumeti zakone objektivnega sveta, da dejavno transformiramo svet.
18. Delati 1 pomeni opisovati bedo sveta.
19. Delati 2 pomeni kazati ljudstvo v boju.
(Jean-Luc Godard, Que faire?, januar 1970)

Z opazovanjem načinov obravnave lumpenproletariata v avantgardni kinematografiji lahko dosežemo tri stvari: postavimo pod vprašaj pojem »motiva«, ki pripada osnovnemu metodološkemu besednjaku ikonologije, torej analize podob; spravimo v obtok dela, ki so pogosto slabo znana ali celo neznana, v vsakem primeru pa premalo obravnavana; razmislimo o odgovornosti in močeh filma v njegovi kolektivni in javni razsežnosti.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!