Filmozofija in nigerijska video filmska kultura

Melita Zajc

Povzetek:


Kaj Framptonova filmozofija, ideja filma kot mišljenja in mišljenja kot filma, pomeni za teorijo filma? Je mogoče misliti film na način, kot to predlaga Frampton, in kaj to pomeni za aktualno prakso filma? To je vprašanje, ki se mu posvečam v predavanju. Za izhodišče postavim Framptonovo ambicijo, da bi zasnoval teorijo filma, ki odgovarja na nove možnosti filma in se lahko sooča z vsem, kar v praksi filma šele prihaja. Analizo ideje filma kot mišljenja začnem z njene narobne plati, s Framptonovo predstavitvijo idej mišljenja kot filma v filozofiji. Ta nas pripelje do semiologije in besedila semiologa Francesca Cassetija. Casseti se, tako kot Frampton, zavzema za avtonomno teorijo filma, možnosti take teorije pa demonstrira z analizo praks filma v dvajsetem stoletju, ko je bil, pravi, kino »oko stoletja«. Njegovo raziskavo zgodnjih praks filma v zahodnem svetu primerjamo z raziskavo aktualno tretje najmočnejše filmske produkcije na svetu, produkcije nigerijskega video filma. Primerjava razkrije, da so zgodnjim letom zahodnega filma in začetkom nigerijskega video filma mnoge poteze skupne. Ključne med njimi učinkovito pojasni prav Filmozofija.