Pogovor s Paolom Cherchijem Usaijem

Denis Valič

Paolo Cherchi Usai, David Francis, Alexander Horwath, Michael Loebenstein: Film Curatorship — Archives, Museums, and the Digital Marketplace, FilmmuseumSynemaPublikationen 9, Dunaj 2008


Spoznal sem ga kot enega tistih entuziastov, ki so na obrobju padske nižine, v Pordenonu, postavili na noge Dneve nemega filma, entuziastov, ljubezensko obsedenih z najbolj krhkimi filmskimi podobami, ki so jih skoraj dobesedno trgali iz rok pozabe. Tisto, kar se je začelo kot skromno srečanje gorečih ljubiteljev nemega filma, ki so v želji po čim bolj avtentični predstavitvi tovrstnih del, a praktično brez sredstev, neme filme predvajali ob spremljavi izvirne glasbe s kasetofona, je že vrsto zadnjih let eno najpomembnejših svetovnih strokovnih srečanj za poznavalce nemega filma. Paolo Cherchi Usai se je medtem iz preprostega entuziasta prelevil v pionirja hranjenja in restavriranja filmske dediščine, danes pa je eden najbolj cenjenih strokovnjakov na tem področju. V letih od 1989 do 2004 je bil višji kurator na oddelku za gibljive slike George Eastman Housa in takrat je ustanovil prvo šolo za varovanje filmske dediščine na ameriških tleh, L. Jeffrey Selznick School of Film Preservation. Leta 2005 je postal direktor avstralskega državnega arhiva za film in zvočno produkcijo, National Screen and Sound Archive in Australia, in bil tam zaposlen do letošnjega leta. Cherchi Usai je bil ob tem vseskozi izjemno dejaven tudi na področju publicistike. Tako je bil eden nosilcev velikega projekta, ki sta ga pordenonski Dnevi nemega filma in londonski BFI posvetila D. W. Griffithu, The Griffith Project, in je zajemal – poleg pordenonskih predstavitev filmov – osem knjig, v katerih so bila predstavljena prav vsa Griffithova dela. Spisal je eno temeljnih knjig za preučevanje nemega filma, Burning Passions: An Introduction to the Study of Silent Cinema (1994), prav tako pa tudi delo, v katerem se je kot eden prvih začel soočati s številnimi vprašanji, ki jih na področje hranjenja in prezentacije filmske dediščine prinaša digitalna tehnologija. Leta 2008 je v sodelovanju z Davidom Francisom, Alexandrom Horwathom in Michaelom Loebensteinom pripravil delo Film Curatorship, ki ga mnogi pojmujejo kot sveti gral filmske arhivistike. Z njim sem se pogovarjal v Ljubljani, kamor je prišel kot gost Muzeoforuma, da bi spregovoril o filmski dediščini in muzejih.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!