Dexter: Resnična maska serijskega morilca

Jela Krečič

Povzetek:


Večina popularnih obdelav serijskih morilcev slednje prikazuje z vidika preiskovalcev; detektivov ali agentov FBI. Showtimov Dexter, nasprotno, problem serijskega morilca predstavlja z vidika samega morilca. Dexter je poleg tega, da mori, tudi neke vrste maščevalec – mori namreč le morilce. Figura morilca, križana z maščevalcem, prinaša precej dvoumen rezultat. V nadaljevanki je, natančneje, moč izluščiti tri problemska polja. Prvo zadeva vprašanja etike, pri čemer je ključno, kakšen status ima Harryjev kodeks, set pravil in zapovedi Dexterjevega krušnega očeta, po katerih slednji živi in mori. Drug problem, ki ni povsem ločen od etičnih vprašanj, sodi v polje umetniške sublimacije. Gre namreč za vprašanje sublimacije v morjenju in lepote umora. Pri prvih dveh se bomo se bomo naslonili na nekatere ključne uvide Etike psihoanalize Jacquesa Lacana, zadnji problemski sklop pa zadeva ontološko dihotomijo med masko in pravim obrazom morilca. Pri obravnavi slednje bomo izhajali predvsem iz Nietzschejeve kritike tako postavljene ločnice. Tudi v nadaljevanki je strogo ločevanje med obema postavljeno pod vprašaj tako na vsebinski kot formalni ravni.

Ključne besede: simbolni zakon, nadjazovski zakon, logika delovanja nagonov v sublimaciji, lepota morjenja, resnica – videz, maska – pravi obraz.