The Wire kot SimBaltimore – ampak kdo zares igra »igro«?

Matic Majcen

Povzetek:


Najpogosteje izpostavljena lastnost HBO-jeve nadaljevanke The Wire je zagotovo njen realizem. V tej zvestobi preslikavanja družbene mikro- in makro- realnosti na TV zaslon pa pride v poštev tudi razmislek o konceptu igre, sicer stalnice tako v sociološki teoriji družbenega delovanja kot v računalniškem diskurzu, v seriji pa sugerirane z osrednjim gangsterskim sloganom »It's all in the game«. The Wire je v smislu reprezentacije različnih družbenih skupin kot tudi v dihotomiji pozitivnega in negativnega treba gledati kot poskus vzpostavitve čim popolnejšega fokalizacijskega ravnotežja. Ta s strani gledalca vključuje vseviden pogled, ki je primerljiv s tistim v igrah tipa SimCity, seveda oropanega svoje interakcijske funkcije. Vloga avtorja v izvajanju virtualnih socialnih eksperimentov, kot jih uvaja The Wire, postane ugibanje poteka dogodkov, kot bi se odvijali v realnosti, od koder nadaljevanka tudi črpa svojo prepričljivost.