Filmsko sondiranje ranjenega jaza: dokumentarne vizije Jasne Krajinovič

Andrej Šprah

Povzetek:

Besedilo se skozi analizo treh dokumentarnih filmov Jasne Krajinovič (Saya in Mira: izgubljene sanje?, Sestri, Damjanova soba), ki jih obravnava kot vrhunske dokumentaristične stvaritve, spoprijema z vprašanjem filmske artikulacije individualne travmatske izkušnje. Poglavitni skupni imenovalec raziskave predstavlja vprašanje proučevanja načinov, kako bi filmska podoba lahko postala »verodostojna« priča nevzdržnega izkustva, ki ga je protagonist doživel bodisi kot žrtev bodisi kot storilec. Na eni strani se tako kot najbolj pereča izkazuje problematika vizualne artikulacije razmerja med travmatičnim preteklim dogodkom in aktualnostjo filmskega dogajanja, na drugi ravni pa aspekti (ne)reprezentabilnosti nedoumljivega trpljenja, ki ga je človek sposoben prizadejati sočloveku.

Abstract:

The Cinematographic Probing of the Wounded Self: Documentary Visions of Jasna Krajinovič

Text analyses three documentary features by Jasna Krajinovič (Saya and Mira: Lost Dreams?, Sisters, Damian’s Room) and deals with the question of cinematogra­phic articulation of an individual’s traumatic experience. Explored are various possible ways of turning an image into a “reliable” witness of an unbearable experience of being either a victim or a perpetrator. On one hand we are thus dealing with an urgent problem of visual articulation of a relationship between the traumatic past event and the present recorded reality; on the other hand and no less urgent are the possibilities of representations of suffering that human kind can inflict on itself.