Oča, ki ima rad nedelje

Denis Valič

Ne dogaja se prav pogosto, da se slovenski film, potem ko je že opravil z redno distribucijo, vanjo znova vrne. Še bolj nenavadno je, če se to pripeti izrazito nekomercialno naravnanemu delu. Da pa pokaže zanimanje zanj največji slovenski tržno usmerjeni prikazovalec, preprosto mejí na nemogoče. Pravi mali čudež. A prav to se je pred kratkim zgodilo s Škafarjevim Očo (2010), njegovim tretjim celovečercem, ki se po poznojesenskem predvajanju v Kinodvoru in uspešni mednarodni karieri vrača v komercialno distribucijo, tokrat s posredovanjem Koloseja. Čeprav namen tega zapisa ni travmatološka analiza razmer v slovenski distribuciji, ki bi pomagala pojasniti okoliščine, ki so ta čudež omogočile, pa vprašanja »zakaj?« vendarle ne gre povsem spregledati. Prepričan sem namreč, da nam ta odgovor lahko veliko več pove o samem delu kot pa o okoliščinah, ki naj bi do tega nenavadnega dogodka pripeljale. Ali konkretno: Kolosej se za ponovno uvrstitev Oče v redno distribucijo gotovo ni odločil zaradi odmevne mednarodne kariere filma (čeprav se zdaj pri promociji na to naslanja), še manj zaradi lastne prebujene vesti, ki bi mu narekovala, naj aktivno podpre domačo filmsko produkcijo, pač pa je to naredil zgolj in le zaradi filma samega, ki je že v času omejene distribucije po art kino mreži razkril svoj izjemni potencial, dejstvo, da je sposoben nagovoriti tako široko in raznovrstno občinstvo, kakršnega slovenski avtorski film ni nagovarjal že resnično dolgo.

Za tiste, ki poznajo Škafarjev način dela, to vsekakor ni nepričakovano. Že v času zagona Slovenske kinoteke mu je s preprostimi, na videz naivno sentimentalnimi slogani uspelo izpeljati nekaj najbolj odmevnih kinotečnih akcij tistega obdobja. K podobnemu pristopu se je zatekel tudi kot ustvarjalec: svojo filmsko vizijo je namreč udejanjal ob rabi elementarne filmske govorice (s katero pa zna sestaviti še kako kompleksno pripoved) in na izboru prepoznavnih življenjskih situacij, katerih univerzalnost še dodatno stopnjuje tista navidezna naivnost, s katero pristopi k njim.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!