Sinestezija evidence filma v Oči Vlada Škafarja

Nina Cvar

Povzetek:

Kako pojasniti neverjetno bližino podob Oče Vlada Škafarja, ki gledalca nežno, nevsiljivo, z izrazito etično obzirnostjo do snemanih subjektov povabijo v domala sinestetično filmsko emanacijo realnosti? Besedilo želi poiskati odgovor prav na pričujoče vprašanje, pri čemer svoje iskanje uokviri v tri temeljne raziskovalne dimenzije: v osrčje postavlja prevpraševanje strukturiranosti filmskih podob, ki jih v naslednji etapi skuša umestiti v širši družbeni kontekst, ob trditvi, da gre Očo razumeti tudi v luči liričnega, a nadvse kritičnega odziva na vsenavzočo spektralizacijo okularocentričnega primata sodobne globalne popularne kulture. Skozi luščenje bistva avtorjevega odnosa do sveta pa se zaključi s tezo, da je na pričujoči film moč gledati tudi skozi prizmo »evidence filma« Jean-Luca Nancyja.

Abstract:

Synaesthesia of the Evidence of Film in Vlado Škafar’s Oča

How can we explain a specific, intense proximity between the images of Vlado Škafar’s Oča and its viewers, a relationship that is formed with a profound ethical stance? The text tries to answer this question by interrogating three basic dimensions: firstly, by focusing on the structure of Oča’s images, further, aiming to position them in a wider social context, while stating that it is possible to understand Oča as an example of a lyrical, yet critical response to the all-embracing contemporary global popular culture, which is dominantly based on the ocularcentric spectacle. Interpreting the director’s oeuvre, with particular attention given to Oča, the text concludes by proposing that the film can also be approached through Jean-Luc Nancy’s concept of the “evidence of film”.