Kolaž o Tomu v 24 sličicah

Slobodan Šijan

Prevedla Tina Perić

Sličica 1: mit o filmu

Za Toma Gotovca sem izvedel na prvem filmskem tečaju, ki sem ga obiskoval nekje leta 1967 v Kino klubu Beograd. Predavatelj se je pojavil oblečen v vojaško uniformo JLA. Mislim, da je bil to režiser in montažer Mihailo Ilić, ki je bil takrat na služenju vojaškega roka. O filmu je govoril ostro, ekskluzivno, z nekaj fanatizma, pri čemer nas je skušal šokirati s svojimi ekstremnimi stališči, obenem pa nas uvesti v drugačen, alternativni model filmske estetike. V nekem trenutku je izjavil, da je po njegovem mnenju najboljši jugoslovanski film Dopoldan nekega favna (Prije podne jednog fauna) zagrebških avtorjev Tomislava Gotovca in Vladimirja Petka, vendar nam ga ne more pokazati, ker film več ne obstaja. Povedal je, da sta se avtorja skregala in film uničila. Vsak je vzel svoj del. Seveda je pri nas, mladih tečajnikih, ta fatalni rezultat spora med avtorjema tako pomembnega filma zapustil močan vtis. Dobro sem si zapomnil ti dve imeni in naslov filma, saj je bilo to nekaj, česar po besedah predavatelja nikoli ne bomo videli – nenadomestljiva izguba, najboljši jugoslovanski film vseh časov! Na srečo, vsaj kar zadeva obstoj filma, ni bilo čisto tako!

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!