Filmske pesmi

Igor Bizjan


SEDMINA

Poletje je
in ti si lepa,
nežno prosojna
kot ljubezen


NA PAPIRNATIH AVIONIH

so najlepši
spomini,
tvoje telo
drhti v objemu
jutranje
zarje


POLNOČ V PARIZU

sije v
brazgotine
srca,
telo se zdrzne
v snu,
velika postelja
je prazna


POSLEDNJA POSTAJA

ni smrt,
ampak
odsotnost ljubezni


STANJE STVARI

Dom je
kamor vest
izstavlja račune,
luknja
v kameri,
vrtoglavi kader
bolečine,
čas v
času utopljen


HABEMUS PAPAM: IMAMO PAPEŽA

Bog sklonjen
v puščavo,
angel preleti
tišino,
v prahu
pogleda
smrt
jezljiva


ČRN KRUH

se močno
loči od belega,
nihče na
črnem kruhu
ne pušča
sledi poljubov


LURD

Božji pogled –
stopnica
na ogledalu
smrti
drobna razpoka,
umorjen angel,
moli za
krvnike


FANT S KOLESOM

izginja v
ostrino pogleda,
oči so
iztaknjene
v sončnična
semena


NAMIŠLJENE LJUBEZNI

zrejo
v motno
ogledalo
neizrekljivih
besed


PROMETEJ

podarja slepemu
človeku luč,
v zaprti darilni
škatli, plešejo viharji,
splet skrivnosti,
tišina smrti,
slepeča luč
nekoga, ki odhaja,
da bi srečal odgovor,
od katerega beži


UMETNIK

Film
je zgostitev
pogleda,
melanholija
slik,
ki bežijo


SRAMOTA

Telo
je razkosano
s pogledi,
povej mi,
kako drhti
tišina,
kako drhti
koža po dotiku
mehkih prstov


NANGA PARBAT

Gora, dolina,
dve pasti
istega pogleda


BEOGRAD SAD

(Čisti, ostri udarec v srce teme)

Na klopi
v zapuščenem
parku
drema
sesuta
smrt