Counter-Godard: O antiformalizmu Makavejeva

Sezgin Boynik

Avtor v članku nadaljuje svoje prejšnje raziskovanje interpretacij del Dušana Makavejeva, ki temeljijo na dualistični topografiji. Za slednje trdi, da so rezultat določenih ideoloških tendenc v filmskih študijah. Z osredotočanjem na domneve, ki predpostavljajo radikalno razliko med Godardom in Makavejevim, preizkuša to trditev iz perspektive teh ideoloških predstav. Prek uporabe metodologije ruskega formalizma, ki umetniško delo reflektira ločeno od tematik izven polja umetnosti (kot npr. filozofije ali politike), razjasni nekatere dvoumnosti glede interpretacij del Makavejeva. Prvič, teza, ki predpostavlja, da je antiformalizem vzhodnoevropskega filma izvorno povezan z vzhodnoevropskim disidentstvom, je v najboljšem primeru ideološka in reakcionarna trditev. Drugič, predpostavka, da se marksizem Makavejeva razlikuje od Godardovega marksizma, je del iste teoretske pozicije, ki širi idejo progresivnega filma kot refleksije progresivne filozofije. Tu se še posebej osredotoči na izjemno modno tezo, da je črni val refleksija praksis filozofije. Poglavitni argument članka je, da so interpretacije filmov Makavejeva kot antiformalističnih ter protigodardovskih prispevale k utišanju mnogih nasprotij, ki so del njegove filmske prakse. To še posebej zadeva razprave o povezavi med nasprotji samoupravnega socializma in nasprotji v filmski formi Makavejeva. Besedilo se na koncu osredotoča na dva konkretna primera, ki sta sumljivo izvzeta iz razprav o Makavejevu: na slogane, ki so sestavni del njegove prakse, ter na inherentna nasprotja v njegovi filmski formi kot reference na Beethovna.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!