Mladinski film: žanr, pojav ali problem?

Andrej Šprah

Preučevanje mladinskega filma, ki se sprva zdi jasna in preverljiva kategorija, nas ob poskusih podrobnejšega pogleda kmalu pripelje do vrste težav in zadreg. Prvo predstavlja že nedorečenost delitve med otroškim in mladinskim filmom, ki je pogosto v uporabi sinonimno. Zato se je uveljavila praksa ločevanja po stopnji odraščanja oziroma načelo starostnega določila, kar pomeni, da opredelitev zajema tisto raven dozorevanja, ki se začenja s prehajanjem otroštva v fazo adolescence in končuje z vstopom v odraslost. Čeprav je čas mladostništva težko formalistično zamejiti z dvanajstim in osemnajstim ali dvajsetim letom življenja, ki naj bi ga zajemala adolescenca, najstrožje klasifikacije vztrajajo pri nujnosti starostnega določila, medtem ko ohlapnejše opredelitve dopuščajo več svobode. V okviru teh – ne tako strogih – koordinat se bo gibal tudi pričujoči razmislek, ki se bolj kot na generacijsko določilo osredotoča na vsebinske, tematske in oblikovne poudarke, značilne za obravnavo mladih v različnih fazah odraščanja.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!