Filmska glasba ali kako z enim izrazom užaliti obe umetnosti. Primer: Rohmer

Nika Jurman

Članek obravnava Rohmerjevo razumevanje filmske glasbe kot nepotrebne in nesmiselne fuzije dveh umetnosti. Skozi izbrane primere iz Rohmerjeve filmografije je odmik od nediegetskega zvoka viden kot posledica ekonomičnosti izrazne geste in izenačenja pogleda protagonista s pogledom filmskega gledalca. Na koncu je Rohmerjeva vizija filma v primerjavi z glasbo obravnavana vzporedno z Deleuzovo mislijo o filozofiji v odnosu z znanostjo in umetnostjo.

 

Ključne besede: Eric Rohmer, diegetska filmska glasba, Jean-Louis Valero, Gilles Deleuze.

 

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!