Odsotnost nekega zvoka kot njegova ključna prisotnost: Hydra Decapita 

Andrej Tomažin

Ustvarjanje umetniškega dvojca The Otolith Group (Kodwo Eshun, Anjalika Sagar) se temeljno navezuje na bogato tradicijo francoskega (Chris Marker, Jean-Luc Godard) in britanskega (John Akomfrah, Black Audio Film Collective) filmskega eseja iz druge polovice dvajsetega stoletja. Za temeljno izhodišče filmskega eseja Hydra Decapita (2010) je uporabljen afrofuturistični koncept detroitskega elektro dvojca Drexciya, ki skozi razlamljanje med zvokom in podobo tematizira koncepte posthumanizma, abstrakcije, reprezentacije in finančnega kapitalizma. Skozi paradoksalno (ne)zlitje podobe in zvoka v Hydra Decapita in svojevrstno radikalizacijo Godardove »razveze podobe in zvoka«, onkraj »eisensteinovskega« kontrapunkta in »hollywoodskega« paralelizma, ki še vedno ostajata osnovna modusa sodobne filmske glasbe, dvojec prevprašuje temeljne probleme tako osnovne prevezave podobe in zvoka kot njenega raziskovanja, ki nemalokrat ne seže dlje od muzikoloških razpravljanj o (zgolj) glasbi ali o filmsko-teoretskih vzpostavitvah vzporednic med obema ter na ta način prevprašuje tudi resnico sodobnosti in zgodovine.

 

Ključne besede: film, filmski esej, glasba, filmska glasba, tehno, akceleracionizem, afrofuturizem, materializem, kapitalizem, abstrakcija, britanski dokumentarni film.

 

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!