M kot Murch

Ičo Vidmar

Besedilo sledi misli Michela Chiona, da je film kot zvočna umetnost palimpsestna umetnost: zvočni film je izpopolnjeval bogate raziskave avdiovizualnih razmerij v nemem filmu in prvih desetletjih zvočnega filma. Zgled sodobne obravnave in estetske podobe zvoka in glasbe v filmu so raziskave montažerja zvoka in slike Walterja Murcha v filmih Francisa Forda Coppole in Georgea Lucasa pred prihodom tehnologije dolby sterea. Filma Prisluškovanje (The Conversation, 1974) in Ameriški grafiti (American Graffiti, 1973) vsak po svoje poudarjata novo vlogo oblikovalca zvoka: Murch v Prisluškovanju kot osnovo za glasbene variacije jemlje izrečeno in posneto besedo, v Ameriških grafitih za učinek realnosti uporabi posebno prostorsko/zvočno obdelavo tapete niza posnetih rokenrol komadov. Oba filma sta tudi prispodobi o glasbi, o jazzu in jazzovskem glasbeniku ter rokenrolu kot soundtracku vsakdanjega življenja.

 

Ključne besede: Walter Murch, zvok v filmu, oblikovalec zvoka, montaža, jazz, Prisluškovanje, rokenrol, Ameriški grafiti, filmska glasba, dodana vrednost.

 

Integralna verzija se nahaja v tiskanem KINU!