Gledam z očmi kamere, poslušam z ušesi mikrofona

Tomaž Grušovnik

Iz krepčilnega spanca me zbudi hrup. Stene se tresejo, na hodniku bobni, pomislim, da se nekdo v bloku spet ukvarja s svojim popoldanskim hobijem in vrta v steno – definitivno slišim vrtalni stroj. Sprva skušam vsiljivo dogajanje ignorirati tako, da se skrčim v klobčič pod odejo. Ne deluje. Drugi poskus je predvajanje glasbe s spletnega mesta YouTube© vendar tokrat ne deluje internet. Vrtanje se nadaljuje, zaznavam zametke glavobola. Zdaj sem zbujen. Pogledam čez okno in na zelenici za blokom zagledam majhen buldožer, ki strastno požira zemljo in travo: izkopal je že 15 m dolg in ½ m globok jarek. Na drugem koncu stanovanja odprem vrata francoskega balkona in na parkirišču zagledam kombi z napisom »TELEgradis d.o.o., vaš partner za telekomunikacijsko infrastrukturo«, pred njim pa nekaj uslužbencev v varnostnih odsevnih jopičih ...

 

Ključne besede: fiktokritika, TELEgradis, d.o.o., Vesoljska jajca (Spaceballs, 1987).

 

Integralna verzija se nahaja v tiskanem KINU!