Morasta mesta. Italijanski zombijski film in okoljski diskurzi

Russ Hunter

Italijanska filmska industrija ima od nekdaj dva obraza, kot Jekyll in Hyde: dežela, ki je obrodila Sladko življenje (La dolce vita, 1960), Avanturo (L’Avventura, 1960) in Konformista (Il Conformista, 1970), je ustvarila tudi filme Alien 2 Sulla Terra (1980), Cannibal Ferox (1981) in razvpitega Zombija 2 (1979). Da italijansko žanrsko kinematografijo bistveno določa njen eksploatacijski značaj, je prvi izpostavil kritik, scenarist in režiser Luigi Cozzi. Po njegovih besedah italijanski producent režiserja nikoli ne vpraša, kakšen je njegov film, pač pa kateremu filmu je podoben. Za italijansko filmsko industrijo je bil tako značilen njen parazitizem, žanrska produkcija pa je v tem okviru navadno izkoriščala popularnost filmov iz drugih delov sveta. Tako je Lucio Fulci po velikem uspehu Romerove Zore živih mrtvecev (Dawn of the Dead, 1978) v Italiji nemudoma posnel Zombija 2 in spočel nov nacionalni podžanr: italijansko zombijado. Od tedaj se je italijanski zombi film s svojimi vedri krvi, mednarodnimi igralskimi zasedbami in čezmernimi, neverjetnimi scenariji že zdavnaj uveljavil kot kultni fenomen v mednarodnem merilu. V prispevku avtor začrta razvoj italijanske zombijade in pokaže, da so ti filmi, četudi nastali kot izpeljanke drugih, še kako tehtni in občasno tudi politični ter družbenokritični.

 

Ključne besede: italijanski film, žanrski film, zombijada, Lucio Fulci.

 

Integralna verzija se nahaja v tiskanem KINU!