Alice Rohrwacher: Lazzarova abstraktnost

Matija Jan

Skozi analizo struktur je mogoče pokazati, da filmi Alice Rohrwacher sestavljajo vsebinsko celoto. Filma Nebeško telo (Corpo celeste, 2011) in Čudeži (Le meraviglie, 2014) odpirata vprašanje, vendar zavoljo umanjkanja magičnega elementa, ki bi premostil narativni okvir, odgovora nanj ni. Manjkajoči odgovor ponuja Srečen kot Lazzaro (Lazzaro felice, 2018), ki z uvedbo svojega abstraktnega protagonista razreši uganko, a po drugi strani pokaže pretencioznost vprašanja, ki omogoča vzpostavitev seriala.

 

Ključne besede: narativna struktura, implicitno vprašanje, Lazzaro, denaturacija/avtentičnost.

 

Integralna verzija se nahaja v tiskanem KINU!