KINO! temelji na prepričanju, da film še zdaleč ni mrtev niti docela rojen, temveč se na novo poraja z vsako dobo, ki se prepoznava v njegovih videnjih.
KINO! si prizadeva za razširjanje filmske kulture kot načina premagovanja zablod, ki film reducirajo na industrijski izdelek in gledalca na potrošnika.
KINO! je prostor zlitja impulzov svobodne ustvarjalnosti. Verjame v nujnost prebijanja okvirjev obstoječega družbenega konsenza in preseganja uveljavljenih modusov eksistence.
KINO! se postavlja na tisto izhodišče aktualnosti, ki se tukaj in zdaj zoperstavlja zahtevam kapitalizma v njegovi tržni logiki razvrednotenja vsakršne oblike upora proti sebi v zgolj še eno vrsto blaga.
KINO! ne ločuje med lokalnim in univerzalnim, marveč zagovarja stališče, da lahko lokalno s svojimi značilnostmi opredeljuje univerzalne procese z enako verodostojnostjo, kot to zmorejo določila splošnosti.
KINO! vzpostavlja prostor za dejavno komunikacijo tokov filmske zavesti, ki zavračajo idejo političnih meja in kulturnih pregrad.
KINO! se zaveda, da film potrebuje gledalca zaveznika, ki s svojim videnjem prispeva k skupni vsoti avtentičnega filmskega dogodka. Zato se zavzema za poglabljanje zaveze med občinstvom in ustvarjalcem.
KINO! prisega na načelo mobilizacije pogleda, ki užitek plemeniti z zavestjo, da je kinematografično dejanje lahko prizorišče dejavnega soočenja filmarjevega in gledalčevega videnja, kjer se odpirajo poti k osvoboditvi izpod jarma ustaljene recepcijske logike.
KINO!! zavrača idejo gledalca kot objekta. Spoštuje ga kot subjekt s polno odgovornostjo, ki lahko v lastni – pogosto marginalizirani, zatirani, izkoriščani ali razosebljeni – bivanjski poziciji prepoznava možnost izbire in najde prostor samozavedanja ter (re)akcije.
KINO! je neprofiten, neodvisen in utopičen prostor.
KINO! vodi prepričanje, da je z vidika kreacije ključnega pomena prav vidik utopije. Utopije, ki filmsko umetnost spaja z njeno dobo in zgodovinskim mestom njenega vznika. Utopičnosti, v kateri se skozi historično perspektivo gleda filme v preteklosti, ki se začenja tukaj in zdaj, a tudi v prihodnosti, ki se je začela pred stoletjem.
KINO!! sledi zahtevi, da se je prežetosti našega časa z brezkončno destruktivno silo treba upirati z revolucijo primerljive kreativne energije, ki naj okrepi spomin, razjasni sanje in podobam dovoli pomeniti!
uredništvo, 1. maj 2007
V Ljutomeru, kjer je Karol Grossmann v začetku 20. stoletja posnel prve slovenske filme, bomo na 18. Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina izvedli delavnico Ostrenje pogleda! Od 12. do 16. julija bomo bredli po podzemnem svetu žanrskega filma, fantastike in grozljivke, gorja, gravža in kulta. O njih bomo debatirali, udeleženci pa boste svoje poglede strnili v kratke eseje. Delavni...
V organizaciji KRC Hrastnik, hrastniške občine in Gibanja za dostojno delo in socialno družbo se bo med 30. junijem in 2. julijem v Hrastniku odvila 2. edicija Festivala delavskega filma – Kamerat, enega redkih festivalov, tematsko osredotočenih na problematiko delavskega razreda na svetu. Ponovni osvetlitvi problemov malega človeka se s filmskokritiško delavnico drugo leto zapored pridružuje D...
V maju smo se z Ostrenjem pogleda po skoraj enem letu ponovno odpravili v Vipavsko dolino. Tokrat smo obiskali učence sedmega razreda pri izbirnem predmetu Vzgoja za medije na Osnovni šoli Ivana Roba v Šempetru pri Gorici. V dveh srečanjih smo jim predstavili dokumentarni film in pristop snemanja intervjuja. Na prvem so učenci obnovili znanje o razlikah med posameznimi filmskimi zvrstmi in žanr...
Na malenkost teoretični, a večinoma praktični delavnici bodo udeleženci spoznali različne dokumentaristične pristope in se v njih tudi preizkusili. Po uvodnem srečanju na Vodnikovi domačiji se bomo podali v urbano divjino in poizkusili zajeti nekaj žlahtne filmske magije. Sledila bo analiza, morebitno dosnemavanje in montaža posnetega materiala. Cilj delavnice sicer niso končni izdelki, a v dok...
Tradicionalno filmskokritiško delavnico na festivalu Kino Otok – Isola Cinema smo izvedli med 1. in 5. junijem. Pisala so se sukala in tipkovnice tresle pod mislimi, ki so jih delavničarji namenili celovečernemu prvencu madžarske cineastke Márte Mézsáros, Dekle (Eltávozott nap, 1968), dokumentarcu o vsestranskem umetniku, borcu za glasbo in pravico Florianu Jurjevu, Neskončnost p...