Središče dvojne edicije KINA! 52/53 zaseda tematski blok Upor!, ki sledi ideji upora na dveh ravneh: v prvi vrsti gre za vsebinski upor, za mišljenje in udejanjanje drugačnega v filmu; a uporni film ni le film, ki upor prikazuje, ampak tudi film, ki se financira na gverilske načine in izrašča iz vsakršnih neinstitucionalnih okvirjev; prav tako pa se filmska upornost odvija na ravni forme, kjer ...
KINO! temelji na prepričanju, da film še zdaleč ni mrtev niti docela rojen, temveč se na novo poraja z vsako dobo, ki se prepoznava v njegovih videnjih.
KINO! si prizadeva za razširjanje filmske kulture kot načina premagovanja zablod, ki film reducirajo na industrijski izdelek in gledalca na potrošnika.
KINO! je prostor zlitja impulzov svobodne ustvarjalnosti. Verjame v nujnost prebijanja okvirjev obstoječega družbenega konsenza in preseganja uveljavljenih modusov eksistence.
KINO! se postavlja na tisto izhodišče aktualnosti, ki se tukaj in zdaj zoperstavlja zahtevam kapitalizma v njegovi tržni logiki razvrednotenja vsakršne oblike upora proti sebi v zgolj še eno vrsto blaga.
KINO! ne ločuje med lokalnim in univerzalnim, marveč zagovarja stališče, da lahko lokalno s svojimi značilnostmi opredeljuje univerzalne procese z enako verodostojnostjo, kot to zmorejo določila splošnosti.
KINO! vzpostavlja prostor za dejavno komunikacijo tokov filmske zavesti, ki zavračajo idejo političnih meja in kulturnih pregrad.
KINO! se zaveda, da film potrebuje gledalca zaveznika, ki s svojim videnjem prispeva k skupni vsoti avtentičnega filmskega dogodka. Zato se zavzema za poglabljanje zaveze med občinstvom in ustvarjalcem.
KINO! prisega na načelo mobilizacije pogleda, ki užitek plemeniti z zavestjo, da je kinematografično dejanje lahko prizorišče dejavnega soočenja filmarjevega in gledalčevega videnja, kjer se odpirajo poti k osvoboditvi izpod jarma ustaljene recepcijske logike.
KINO!! zavrača idejo gledalca kot objekta. Spoštuje ga kot subjekt s polno odgovornostjo, ki lahko v lastni – pogosto marginalizirani, zatirani, izkoriščani ali razosebljeni – bivanjski poziciji prepoznava možnost izbire in najde prostor samozavedanja ter (re)akcije.
KINO! je neprofiten, neodvisen in utopičen prostor.
KINO! vodi prepričanje, da je z vidika kreacije ključnega pomena prav vidik utopije. Utopije, ki filmsko umetnost spaja z njeno dobo in zgodovinskim mestom njenega vznika. Utopičnosti, v kateri se skozi historično perspektivo gleda filme v preteklosti, ki se začenja tukaj in zdaj, a tudi v prihodnosti, ki se je začela pred stoletjem.
KINO!! sledi zahtevi, da se je prežetosti našega časa z brezkončno destruktivno silo treba upirati z revolucijo primerljive kreativne energije, ki naj okrepi spomin, razjasni sanje in podobam dovoli pomeniti!
uredništvo, 1. maj 2007
Novice
Vse noviceDruštvo slovenskih filmskih publicistov in publicistk Fipresci in revija Ekran je 20. decembra 2023 sta v Slovenski kinoteki že drugič podelila strokovne nagrade za najboljše prispevke na področju filmske kritike in publicistike. Nagrade Nike Bohinc so podelili v treh kategorijah: za najboljšo kritiko, za najboljši teoretski tekst oziroma esej in za najboljši intervju. Nagrada nosi ime v spomin...
Drage ljubiteljice in dragi ljubitelji filma in filmskega, KINO! podpornice in podporniki!Tudi letošnje leto je prineslo nove geopolitične premike, ob katerih se lahko zazdi, da je verjetnost solidarnosti in sodelovanja iluzorna. Kljub temu pa KINO! ostaja zvest istim ciljem. Poglobljena analiza filma in filmskega sveta – v navezavi na resničnost, iz katere film neizbežno izhaja. Brez reklam, b...
O novi ediciji KINA! (51), posvečeni filmu in ekologiji, so se pogovarjali Maja Krajnc, Oskar Ban Brejc, Veronika Šoster in Robert Kuret. Zmontiral: Tadej Sinkovič. https://www.dsr.si/podcast/filmarija-069-o-filmu-in-ekologiji-v-novem-kinu Hvala Društvu slovenskih režiserjev in režiserk!
Posebna edicija se s plejado raznovrstnih študij posveča filmu in ekologiji. Tadej Troha v svojem metatekstu premišljuje začetek in konec podnebne krize, Tomaž Grušovnik naslika moduse reprezentacij narave v filmih, Kaja Kraner naniza zgodovinske premise upodabljanja narave in izpostavi termin temna ekologija. Becca Voelcker na podlagi nenavadnih eksperimentov razmišlja o filmarjih kmetovalcih,...