KINO! temelji na prepričanju, da film še zdaleč ni mrtev niti docela rojen, temveč se na novo poraja z vsako dobo, ki se prepoznava v njegovih videnjih.
KINO! si prizadeva za razširjanje filmske kulture kot načina premagovanja zablod, ki film reducirajo na industrijski izdelek in gledalca na potrošnika.
KINO! je prostor zlitja impulzov svobodne ustvarjalnosti. Verjame v nujnost prebijanja okvirjev obstoječega družbenega konsenza in preseganja uveljavljenih modusov eksistence.
KINO! se postavlja na tisto izhodišče aktualnosti, ki se tukaj in zdaj zoperstavlja zahtevam kapitalizma v njegovi tržni logiki razvrednotenja vsakršne oblike upora proti sebi v zgolj še eno vrsto blaga.
KINO! ne ločuje med lokalnim in univerzalnim, marveč zagovarja stališče, da lahko lokalno s svojimi značilnostmi opredeljuje univerzalne procese z enako verodostojnostjo, kot to zmorejo določila splošnosti.
KINO! vzpostavlja prostor za dejavno komunikacijo tokov filmske zavesti, ki zavračajo idejo političnih meja in kulturnih pregrad.
KINO! se zaveda, da film potrebuje gledalca zaveznika, ki s svojim videnjem prispeva k skupni vsoti avtentičnega filmskega dogodka. Zato se zavzema za poglabljanje zaveze med občinstvom in ustvarjalcem.
KINO! prisega na načelo mobilizacije pogleda, ki užitek plemeniti z zavestjo, da je kinematografično dejanje lahko prizorišče dejavnega soočenja filmarjevega in gledalčevega videnja, kjer se odpirajo poti k osvoboditvi izpod jarma ustaljene recepcijske logike.
KINO!! zavrača idejo gledalca kot objekta. Spoštuje ga kot subjekt s polno odgovornostjo, ki lahko v lastni – pogosto marginalizirani, zatirani, izkoriščani ali razosebljeni – bivanjski poziciji prepoznava možnost izbire in najde prostor samozavedanja ter (re)akcije.
KINO! je neprofiten, neodvisen in utopičen prostor.
KINO! vodi prepričanje, da je z vidika kreacije ključnega pomena prav vidik utopije. Utopije, ki filmsko umetnost spaja z njeno dobo in zgodovinskim mestom njenega vznika. Utopičnosti, v kateri se skozi historično perspektivo gleda filme v preteklosti, ki se začenja tukaj in zdaj, a tudi v prihodnosti, ki se je začela pred stoletjem.
KINO!! sledi zahtevi, da se je prežetosti našega časa z brezkončno destruktivno silo treba upirati z revolucijo primerljive kreativne energije, ki naj okrepi spomin, razjasni sanje in podobam dovoli pomeniti!
uredništvo, 1. maj 2007
Želiš svoje doživljanje in premišljanje filmskih mojstrovin oblikovati v sijajen zapis? Na filmskokritiški delavnici Društva za širjenje filmske kulture KINO! bodo udeleženci med 14. in 16. oktobrom v Kinodvoru ob ogledu izbranih mladinskih filmskih poslastic poglobljeno razpravljali in pretresali ideje, ki jih bodo ob smernicah mentorjev zapisali v kratke refleksije. O ustvarjanju bodo preizpr...
Ostrenje pogleda (Društvo za širjenje filmske kulture KINO!) vabi dijake, študente in vse ostale filmske entuziaste na filmskokritiško delavnico Ostrimo pogled na slovenskem filmu!, ki bo potekala med 12. in 17. oktobrom na 24. Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Ogledali si bomo slovensko filmsko produkcijo in koprodukcijo, po projekcijah pa sledi poglobljena razprava, v kateri udeleženci...
Med 29. septembrom in 3. oktobrom se bomo z Ostrenjem pogleda mudili na 11. StopTriku v Mariboru, kjer bomo na festivalskih prizoriščih gledali stop animacijo svetovnega kova! Ob izbranih filmskih sklopih bomo v sproščenem festivalskem vzdušju o videnem razpravljali in skozi letošnjo osrednjo temo animirane mitologije premišljevali o stop-animaciji kot umetniški obliki, ki lahko na novo opredel...
V družbi izolskih mačk so se že 7. leto zapored na delavnici Ostrenje pogleda na Otoku! šibila platna od ostrih pogledov, kresale debate in tresle tastature. Avtorske filme je ob usmeritvah in konstruktivnih komentarjih mentorjev dr. Maje Krajnc, odg. ur. revije KINO!, in Kristiana Božaka Kavčiča pretresala peterica Ostrilcev in Ostrilk. V svojih besedilih so premišljali koncepta tradicije in m...
Zaključna dneva letošnjega Kino Otoka prinašata še dva filma, s katerima smo se ukvarjali v najnovejšem KINU!. To sta Domovine (2020) Jelene Maksimović, o katerih je pisala Maja Krajnc, in Pokrajine upora (Pejzaži otpora, 2021) režiserke Marte Popivoda in soscenaristke Ane Vujanović, s katerima se je pogovarjala Petra Meterc. »Scenarij za Domovine je [Jelena Maksimović] napisala precizno,1 's...