KINO! temelji na prepričanju, da film še zdaleč ni mrtev niti docela rojen, temveč se na novo poraja z vsako dobo, ki se prepoznava v njegovih videnjih.
KINO! si prizadeva za razširjanje filmske kulture kot načina premagovanja zablod, ki film reducirajo na industrijski izdelek in gledalca na potrošnika.
KINO! je prostor zlitja impulzov svobodne ustvarjalnosti. Verjame v nujnost prebijanja okvirjev obstoječega družbenega konsenza in preseganja uveljavljenih modusov eksistence.
KINO! se postavlja na tisto izhodišče aktualnosti, ki se tukaj in zdaj zoperstavlja zahtevam kapitalizma v njegovi tržni logiki razvrednotenja vsakršne oblike upora proti sebi v zgolj še eno vrsto blaga.
KINO! ne ločuje med lokalnim in univerzalnim, marveč zagovarja stališče, da lahko lokalno s svojimi značilnostmi opredeljuje univerzalne procese z enako verodostojnostjo, kot to zmorejo določila splošnosti.
KINO! vzpostavlja prostor za dejavno komunikacijo tokov filmske zavesti, ki zavračajo idejo političnih meja in kulturnih pregrad.
KINO! se zaveda, da film potrebuje gledalca zaveznika, ki s svojim videnjem prispeva k skupni vsoti avtentičnega filmskega dogodka. Zato se zavzema za poglabljanje zaveze med občinstvom in ustvarjalcem.
KINO! prisega na načelo mobilizacije pogleda, ki užitek plemeniti z zavestjo, da je kinematografično dejanje lahko prizorišče dejavnega soočenja filmarjevega in gledalčevega videnja, kjer se odpirajo poti k osvoboditvi izpod jarma ustaljene recepcijske logike.
KINO!! zavrača idejo gledalca kot objekta. Spoštuje ga kot subjekt s polno odgovornostjo, ki lahko v lastni – pogosto marginalizirani, zatirani, izkoriščani ali razosebljeni – bivanjski poziciji prepoznava možnost izbire in najde prostor samozavedanja ter (re)akcije.
KINO! je neprofiten, neodvisen in utopičen prostor.
KINO! vodi prepričanje, da je z vidika kreacije ključnega pomena prav vidik utopije. Utopije, ki filmsko umetnost spaja z njeno dobo in zgodovinskim mestom njenega vznika. Utopičnosti, v kateri se skozi historično perspektivo gleda filme v preteklosti, ki se začenja tukaj in zdaj, a tudi v prihodnosti, ki se je začela pred stoletjem.
KINO!! sledi zahtevi, da se je prežetosti našega časa z brezkončno destruktivno silo treba upirati z revolucijo primerljive kreativne energije, ki naj okrepi spomin, razjasni sanje in podobam dovoli pomeniti!
uredništvo, 1. maj 2007
Po izčrpni razpravi o kratkih filmih Matjaža Ivanišina in željah po obravnavi še katerega izmed njegovih filmov, smo na naslednjem zasedanju posvetili njegovemu sijajnemu in svojevrstnemu filmu ceste – Karpopotniku (2013). Ko iščeš določenega človeka, vidiš, da se prav pri vsakem pojavijo neverjetne zgodbe. Nobena zgodba v filmu ni izmišljena, povedane so skozi nek pesniški jezik, v o...
Drage Ostrilke in dragi Ostrilci, na srečanju v petek, 12. 3. ob 19.15 se bomo pogovarjali o dokumentarnem filmu Sivi vrtovi (Grey Gardens, 1975) bratov Maysles, ki približa življenje Edie in Edith Bouvier Beale, tete in sestrične Jackie Kennedy Onassis. Presunljiv dokumentarec prikaže njune neobičajne prakse, in srečni smo, da jih, saj širi naše predstave o skorajda nepredstavljivih možnostih....
Drage Ostrilke in dragi Ostrilci, po izčrpni razpravi o kratkih filmih Matjaža Ivanišina in željah po obravnavi še katerega izmed njegovih filmov, smo se odločili, da se na naslednjem zasedanju posvetimo njegovemu sjajnemu in svojevrstnemu filmu ceste – Karpopotniku (2013). Film je na voljo v spletnem arhivu RTV SLO, o njem razpravljamo v petek, 26. 2. ob 19:15. Leta 1971 je osemindvajsetletni ...
Težko se skrijem za svojim materialom. Tudi če bi se avtor hotel skriti, ga material nekako razgalja. Ne glede na to, ali se v filmu pojavim ali ne. Tako kot filmi govorijo o nečem, kar je pred kamero in tako del zgodbe, govorijo tudi o meni. Ker delam skozi osebno perspektivo, jih tudi pojmujem kot osebne filme. So del mene.
Na prvem srečanju so nas fotografije izbranih referenčnih fotografinj in fotografov popeljale vse od velike depresije opustošenih polj ameriškega podeželja, skozi blišč in bedo mestnih ulic Pariza in New Yorka, do intimnih domov. Mentor Rušt je poudaril pomembnost osebnega stika in odnosa s subjektom, ki te povabi v svojo zasebnost. Pri dobri ulični fotografiji nam je svetoval, da sledimo misli...