KINO! temelji na prepričanju, da film še zdaleč ni mrtev niti docela rojen, temveč se na novo poraja z vsako dobo, ki se prepoznava v njegovih videnjih.
KINO! si prizadeva za razširjanje filmske kulture kot načina premagovanja zablod, ki film reducirajo na industrijski izdelek in gledalca na potrošnika.
KINO! je prostor zlitja impulzov svobodne ustvarjalnosti. Verjame v nujnost prebijanja okvirjev obstoječega družbenega konsenza in preseganja uveljavljenih modusov eksistence.
KINO! se postavlja na tisto izhodišče aktualnosti, ki se tukaj in zdaj zoperstavlja zahtevam kapitalizma v njegovi tržni logiki razvrednotenja vsakršne oblike upora proti sebi v zgolj še eno vrsto blaga.
KINO! ne ločuje med lokalnim in univerzalnim, marveč zagovarja stališče, da lahko lokalno s svojimi značilnostmi opredeljuje univerzalne procese z enako verodostojnostjo, kot to zmorejo določila splošnosti.
KINO! vzpostavlja prostor za dejavno komunikacijo tokov filmske zavesti, ki zavračajo idejo političnih meja in kulturnih pregrad.
KINO! se zaveda, da film potrebuje gledalca zaveznika, ki s svojim videnjem prispeva k skupni vsoti avtentičnega filmskega dogodka. Zato se zavzema za poglabljanje zaveze med občinstvom in ustvarjalcem.
KINO! prisega na načelo mobilizacije pogleda, ki užitek plemeniti z zavestjo, da je kinematografično dejanje lahko prizorišče dejavnega soočenja filmarjevega in gledalčevega videnja, kjer se odpirajo poti k osvoboditvi izpod jarma ustaljene recepcijske logike.
KINO!! zavrača idejo gledalca kot objekta. Spoštuje ga kot subjekt s polno odgovornostjo, ki lahko v lastni – pogosto marginalizirani, zatirani, izkoriščani ali razosebljeni – bivanjski poziciji prepoznava možnost izbire in najde prostor samozavedanja ter (re)akcije.
KINO! je neprofiten, neodvisen in utopičen prostor.
KINO! vodi prepričanje, da je z vidika kreacije ključnega pomena prav vidik utopije. Utopije, ki filmsko umetnost spaja z njeno dobo in zgodovinskim mestom njenega vznika. Utopičnosti, v kateri se skozi historično perspektivo gleda filme v preteklosti, ki se začenja tukaj in zdaj, a tudi v prihodnosti, ki se je začela pred stoletjem.
KINO!! sledi zahtevi, da se je prežetosti našega časa z brezkončno destruktivno silo treba upirati z revolucijo primerljive kreativne energije, ki naj okrepi spomin, razjasni sanje in podobam dovoli pomeniti!
uredništvo, 1. maj 2007
From 19th to 22nd March, a delegation from the AGRFT Department of Film and Television Studies—Tinkara Uršič Fratina, Alen Golež, and Urban Mihevc—under the supervision of assistant professor Maja Krajnc visited Bratislava, where they held a workshop as part of the Visegrad Film Forum. Each day after the screenings, discussions and writing workshops provided students with the opportunity to not...
Drage ljubiteljice in dragi ljubitelji filma in filmskega, KINO! podpornice in podporniki, ob geopolitičnih razvojih, ki za prihodnost napovedujejo negotovost, KINO! ostaja zvest istim ciljem. Poglobljena analiza filma in filmskega sveta – v navezavi na resničnost, iz katere film neizbežno izhaja, in z željo po sooblikovanju prihajajočega sveta skozi film in kritični diskurz o njem. Brez r...
V tematskem bloku Film in zvok se avtorji lotevajo vpisa subjekta v zvočno materialnost (Tarkovski), zvoka kot medija unheimlich in zvočne krajine onkraj soundtracka (Lynch), preiskovanja, kako film grozote genocida materializira z zvokom (Glazer), in tišine (Brakhage). Po spletu okoliščin z raznovrstnimi besedili – vse od miniaturnih opomb pa do študij – nadaljujemo z rubriko Upor! iz prejšnje...
Središče dvojne edicije KINA! 52/53 zaseda tematski blok Upor!, ki sledi ideji upora na dveh ravneh: v prvi vrsti gre za vsebinski upor, za mišljenje in udejanjanje drugačnega v filmu; a uporni film ni le film, ki upor prikazuje, ampak tudi film, ki se financira na gverilske načine in izrašča iz vsakršnih neinstitucionalnih okvirjev; prav tako pa se filmska upornost odvija na ravni forme, kjer ...
Društvo slovenskih filmskih publicistov in publicistk Fipresci in revija Ekran je 20. decembra 2023 sta v Slovenski kinoteki že drugič podelila strokovne nagrade za najboljše prispevke na področju filmske kritike in publicistike. Nagrade Nike Bohinc so podelili v treh kategorijah: za najboljšo kritiko, za najboljši teoretski tekst oziroma esej in za najboljši intervju. Nagrada nosi ime v spomin...