Jean-Luc Godard se v svojem celovečernem prvencu Do zadnjega diha (À bout de souffle, 1960), za katerega je zgodbo napisal njegov novovalovski kolega François Truffaut, osvobodi vpliva italijanskega neorealizma, ki je zaznamoval francoski povojni film, in preide v nekoliko bolj abstraktno filmsko govorico, še vedno pa se dotika izredno življenjskih tem. Avtor raziskuje razmerje med mo...
Jean–Luc Godard je v filmu Do zadnjega diha (A bout de souffle, 1960) poustvaril klišejski filmski motiv – zaljubljenca, ki ne morata drug brez drugega in sta tako zaslepljena v svoji »nori« zaljubljenosti, da, ko sta skupaj, pozabita na cel svet. Do zadnjega diha je film, prežet z ljubeznijo, na ravni filmske govorice pa z eksperimentalnimi tehnikami, ki jih Godard vpeljuje...
Kaj se zgodi z otrokom, ki je prepuščen samemu sebi, je brez nadzora in vzgoje staršev? Jih v osebnostnem razvoju otrok prehiti ali pride do propada njegovih vrednot? Kakšne so institucije in načini, s katerimi skušajo otroke vzgajati in vzgojiti v navzven vzorne starše in odrasle? Kakšno je razmerje med bogatejšim in revnejšim slojem? To prevprašuje François Truffaut v celovečernem prvencu&nbs...
Glavni lik v celovečernemu filmu Françoisa Truffauta, avtorja francoskega novega vala, 400 udarcev (Les Quatre Cents Coups, 1959) je otrok oziroma najstnik. Tako kot so predstavniki francoskega novega vala iskali nove možnosti filmskega izraza z drugačno uporabo filmskih elementov (postavitev scene, svobodnejše gibanje kamere), tudi glavni protagonist, 12-letni deček Antoine, išče nov...
V okolje, v katerem skoraj nihče ne premisli stvari globlje, je v filmu Françoisa Truffauta 400 udarcev (Les Quatre cents coups, 1959) postavljen 12-letni fant po imenu Antoine Doinel (igra ga Jean-Pierre Léaud). Niti starši, učitelji ali drugi nosilci avtoritete (policist, sodnik) ne vidijo dlje od lastnega nosu. Ljudje okoli njega ga vidijo kot utež v svojih življenjih, a resnica je, da ...
Svet v času Truffautovega ustvarjanja je bil čas sprememb – tako v politiki, kot tudi v umetnosti. Z nastankom ekspresionizma so ustvarjalci pričeli v umetnost vnašati svoje občutke, svoje refleksije o svetu so želeli sporočiti ljudem na drugačen način. Svobodo so iskali v ustvarjanju, sicer na manj uporniški način, kot jo je iskal Antoine, glavni junak filma 400 udarcev (Les quatre c...
Kratki film Potovanje na luno (Le Voyage dans la Lune, 1902) Georgesa Mélièsa je spojitev avtorjeve predstave o luni in njenih prebivalcih ter za začetek 20. stoletja naprednih filmskih trikov – posebnih učinkov. Film je do neke mere satira družbe takratnega časa, predvsem vplivnih ljudi (znanstvenikov), kar se kaže v načinu, kako je prikazan njihov odnosu do luninih prebivalcev. Že ob prv...
Film Georgesa Mélièsa Potovanje na Luno (Le Voyage dans La Lune, 1902) neposredno zrcali brezkončno domišljijo režiserja, saj prikaže svetove, o katerih so v tistem času samo sanjali. Méliès je že pred samim rojstvom filma delal kot iluzionist, ko pa je spoznal film, so se mu odkrili drugi načini ustvarjanja iluzij. V filmu Méliès drzno eksperimentira z nekaterimi filmskimi tehnikami, kot so dv...
V Potovanju na luno (Le voyage dans la Lune, 1902) Georges Méliès – morda nezavedno – na satiričen način postavi ogledalo takratni družbi. Izučeni mojster svetlobnih iluzij in gledaliških trikov je s svojim delom tlakoval umetnost posebnih učinkov. Z ustavitvijo kamere in odstranitvijo likov ustvari prvovrstno iluzijo, ki doda posebno čarobnost filmu. Z dvojno ekspozicijo in narisanim...
Ko je elektronsko glasbena skupina Air leta 2011 začela delati na projektu uglasbitve Mélièsovega filma Potovanje na luno (Le voyage dans la Lune, 1902), je bila primorana prevzeti nekakšno odgovornost. Ukvarjali so se s filmom, ki je bil ustvarjen z namenom, bil je produkt Mélièsove kritične misli. Kaj je avtor želel sporočiti, razkrivajo njegova dela samo do neke mere. Nastala so na...