Na nikogaršnji zemlji med kanoniziranimi klasikami, komercialnimi uspešnicami in umetniškimi mojstrovinami prebiva pleme pokvečenih, čudaških filmov. Ta filmska zverjad, premalo »skulirana«, preveč nevljudna za uradno zgodovinopisje, vsake toliko prestopi meje in obsede filmska občinstva. Uboge gledalce spreobrača v svoje pravoverne sledilce, kinodvorane ob polnoči preobraža v kinosvetišča. Sez...
Mesečni arhivi: april 2022
Drage dijakinje in dijaki Gimnazije Bežigrad, druženje s filmi na filmskokritiškem krožku nadaljujemo z ogledom celovečernega animiranega filma Pom Poko (1994) Isaa Takahate, ki je nastal pod okriljem slovitega Studia Ghibli. Toplo vabljeni na peto srečanje letošnje sezone, ki bo potekalo v petek, 6. 5. ob 14h v učilnici 005. Tanuki, japonski rakunski psi, ki so po mitologiji tudi čarobni mojst...
Film Ne mučite račka (Non si sevizia un paperino, 1972), ki je nastal pred petdesetimi leti, že v uvodni sekvenci pokaže nasprotje med ruralno pokrajino in inovacijami moderne dobe. Medtem ko lokalna »čarovnica« odkopava okostje otroka, pokopano izven vaškega pokopališča, nad njo pridrvijo avtomobili, ki se v zaspani vasici na skrajnem jugu Italije ponavadi ne bi nikoli ustavili. Režiser Lucio ...
Redko najdemo režiserje, ki tako obsedeni z odsotnostjo dialoga in obrazne mimike igralcev, kot je Norbert Pfaffenbichler. Zdi se, da je nezapisano pravilo klasične gledališke in filmske umetnosti, da se identifikacija gledalca odvija skozi obrazno mimiko in jasno telesno govorico igralca – njegova transparentnost je predpogoj za transparentnost zgodbe – če je pri tem prisoten zvok z dialogi, t...
V sodobnem nemem igranem filmu 2551.01 (2021), ki ga je Norbert Pfaffenbichler ustvarjal 10 let, se avtor igra z elementi iz prepoznanih filmov in jih prepleta. Obrazne maske, igrivo glasbo in komično-dramske elemente v sicer srhljivih, mestoma gnusnih, prizorih si je režiser izposodil iz pred natanko stotimi leti posnetega prvega celovečerca Charlesa Chaplina Deček (The Kid, 1921). Film zato d...
Ustvarjalci kratkega filma Manivelle – poslednji dnevi jutrišnjega človeka (Manivelle – Last Days of the Man of Tomorrow, 2017) obudijo pozabljeno zgodbo nastanka neodvisnega Libanona in vloge Francije v njej. Z znanstvenofantastičnim elementom vitalnega robota, ki ga v 50. letih prejšnjega stoletja v dar prejme navdušeno libanonsko ljudstvo, simbolizirajo prihodnjo dobo razvoja, moči in tehnol...
Nikjer drugje viden in praktično nezamisljiv lokalen potres se na puščavski ravnici zgodi po pokopu človeka na tamkajšnjem pokopališču, tako vsaj pravi in kaže edina neničelna hipoteza. Mistično-geološki dogodek takoj pritegne junake, ki verjamejo, da lahko dogajanju pridejo do dna le, če se raziskovanja lotijo na lastno pest. Sicer bi se znanje morda kar zamolčalo, za nameček pa bi sistemske s...
Prihaja zmaj! (Ejdeha vared mishavad!, 2016) je zanimiv preplet mokumentarca, noirja, psihološke srhljivke, groteskne fantastike in sugestibilne fantazmagorije. Svoj suspenz gradi na ravni prepoznavanja arhetipov, misterijev, lucidnih sanj in kolektivnih mitov, se dotika tudi politične zgodovine v Iranu in osebne družinske drame režiserja in scenarista Manija Haghighija. Slednji poleg svoje mam...
Na delavnici bodo udeleženci spoznali vlogo montaže v procesu filmskega ustvarjanja. Na podlagi osnovnih teoretskih izhodišč in primerov iz filmov bodo o montaži razmislili tako z vidika gledalca kot tudi ustvarjalca. Kreativne možnosti, ki jih montaža ponuja, bodo preizkusili tudi praktično. Posneli bodo svoj material, ki ga bodo s pomočjo mentorjevih usmeritev in konstruktivnih komentarjev an...
Vsak ima svojo zgodovino. Kako se prebija skoznjo, določa vedenjski vzorec, ki se ga uči sproti. Pri tem se izogiba padcu, drugače je slejkoprej eden prvih, ki pade. Boji se lahko zamer, posledic, katerekoli bolečine, v splošnem neprijetnosti ali v kratkem konca trenutnega bistva. Kdor beži, se spotakne v požiralnik ali pa ga za volanom poišče usoda, da izgubi glavo. Preprostih sestav življenja...