Na dnu undergrounda – Martha Colburn

Ker je za filme Marthe Colburn značilno spreminjanje oblike, vsega njenega dela ne moremo zapopasti v zgolj enem ogledu. Poplava podob je mogoče videti skrajna, in to do te mere, da že meji na absurdno, vendar je dvoumna napetost med humorističnim prikazom njenih figuric in neprizadeto tematsko resnostjo tista, zaradi katere delo te eksperimentalne filmarke preide v nekaj resničnejšega in čarobnejšega. Ta radikalna značilnost je vtkana v vsak del njene prakse, vselej nemirna, vznemirjana, željna naslednjega poka, ki sproži grom plenilskih zmajev. To, kar ostane izmuzljivo in zaradi česar je Martha Colburn izjemna umetnica, je njena asociativna logika zbiranja naključnih idej in navdihov in njihovega sestavljanja v nekakšno enotno obliko. V članku skušamo razumeti njeno prakso v odnosu do njenih raziskovalnih metod in stalne zaveze analognim formatom in kontekstualiziramo njeno delo v odnosu do gledališkega, glasbenega in zgodovinskega epa.

Integralna verzija besedila v angleščini se nahaja v tiskanem KINU!