Poetike prikrivanja: Oroslan
Članek obravnava film Oroslan (2019) režiserja Matjaža Ivanišina, čigar opus obsega tako dokumentarne kot fikcijske stvaritve, najzanimivejši pa je natanko takrat, ko strategije igrane ter observacijske kinematografije kombinira. Eden od teh posrečenih presekov je nedavni Oroslan, ki s pomočjo neprestanega zastiranja, vizualnega zakrinkavanja ter odtegovanja informacij, ki si jih gledalec sicer želi vedeti, ustvarja pogoje za edinstveno filmsko izkustvo. Občinstvo, tako trdi prispevek, mora med celovečercem aktivno razmišljati, garati, med sabo povezovati podatke, anekdote in pripovedi, ki so sicer raznorodne. Oddaljitev, zakrivanje, zamik: besedilo skuša dokazati, da so to trije središčni prijemi Ivanišinove estetike in poetike prikrivanja.
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!