Usoda kinoškega prevrata

Obstaja svet, kot ga vidi oko, in obstajajo načini upodabljanja sveta, ki imitirajo očesno videnje sveta, ki torej očesu služijo in se mu prilagajajo. Takšno vlogo imata literatura in teater, ki gledalca-oko tolažita in pomirjata, ki mu dajeta vedeti, da vidi prav. Filmska kamera vidi svet drugače. Popolnejša je, natančnejša in ostrejša od človeškega očesa – vidi tisto, kar naivnemu pogledu očesa uhaja, kar mu ostaja skrito. A vseeno tudi film (še vedno) služi očesu in se na vso moč trudi imitirati literaturo in teater. Neposredni ideološki učinki te imitacije so zasanjanost, omamljenost in otopelost gledalca, ki se filmu »prepušča« tako, kot se prepušča romanom ali dramam. To so bile razmere, v katerih je Vertov zahteval kinematografski prevrat.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!