»Freedom doesn’t exist, if nature is illegal.«
Kratki dokumentarni film Free Božidar (2014) avtorja Klemna Berusa obravnava problematično vprašanje zdravstva in pravne podlage. Gre za problem malega človeka, ki bi ga lahko postavili v skoraj katerikoli evropski prostor, a pričujoča zgodba se odvija v Murski Soboti, večinoma na posestvu Božidarja. Klemen Berus je študent na AGRFT-ju in pod le to produkcijo sedaj ustvarja. V preteklosti je posnel že veliko kratkih filmov, kot so Opijalnice (2012), Izključena (2010), My Naughty Neighbour (2010), Zvok (2010), Klic (2010), in Moj bend (2009).
Dokumentarni film je kritika zakona in družbe, ki zaradi pohlepa ljudem ne dopušča svobodne izbire zdravljenja. Farmacevtska industrija je tako lačna, da se je celotno zdravstvo in zdravljenje obrnilo njej v prid, četudi to ni najbolj uspešna pot. Ravno to nakaže avtor v filmu Free Božidar, v katerem se glavni junak upira zakonom v dobrobit zdravja, s sajenjem in prodajanjem marihuane kot oblike zdravila, bodisi s kajenjem ali uživanjem konopljinega olja. Film s kratkimi odseki, ki si ne sledijo po kronološkem zaporedju, prikaže dogajanja v njegovem življenju na različnih področjih (kjer je to njegovo kaznivo dejanje pustilo posledice in vneslo nemir). Z uporabo različnih perspektiv avtor vzpostavi dinamično strukturo.
Božidar govori direktno v kamero, navaja policijske obtožbe, ki jih je preko deset. Poleg njegovih petih, obtožbe bremenijo tudi člane njegove družine in njegovo podjetje, trgovino s pripomočki za kajenje marihuane. Nenehno vmešavanje policije v njegovo življenje oslabi odnose v razmerju in družini, med prijatelji. Del filma so posnetki njegove obdelovalne zemlje, kjer Božidar pripoveduje o izkušnjah, med njim in kamero pa je plastična mreža z njegove kmetije, kar ponazarja, kako ga njegovo delo omejuje, pri tem da bi imel normalno življenje. Zaprt je in obkoljen z brezpredmetnimi zakoni in prepovedi. Sam je imel raka in se ozdravil s pomočjo rastline, imenovane marihuana, in to omogoča tudi ostalim bolnikom. Veliko teh je tudi spregovorilo pred kamero, vendar anonimno v zatemnjenem kadru, saj poleg vseh danih virov informacij, zdravljenje s konopljo še vedno velja za tabu temo. Po koncu enega takšnih kadrov se kamera zaustavi na podobi Jezusa Kristusa in zatem še na keramični podobi nage ženske, ležeče ob luni. Ta majhen del bi bilo moč interpretirati kot nasprotje med moško in žensko energijo, med moškim, bogom, polnim pravil, in materjo naravo, bolj čuteče naravnano, ki nam je tudi podarila to rastlino. Božidarju dosodijo leto in šest mesecev zaporne kazni. Po njegovi prvi reakciji, ko odhiti na cigareto, se nato pomiri in uspe mu ohraniti pozitiven pogled na življenje. Zaveda se namreč, da dela prav. Tako ne izgubi radosti ob malih stvareh v življenju. To nazorno odraža prizor igre z družinskim psom na koncu filma, v katerem z njim in z družino veselo preživlja dan v naravi ob reki.
Film v prvi vrsti ne prikazuje in ne podpira negativne uporabe marihuane, hkrati pa je tudi ne zanika. Kot dokazuje tudi izjava avtorja: »Ni nek džanki, da goji drogo, da bi se zadeval«. Marihuana prav tako kot alkohol ali katerakoli druga odvisnost lahko pripelje do kritičnega stanja, ko substanco uporabljamo kot motilo v vsakdanjem življenju, beg pred življenjem in problemi. Vsaka stvar v prekomerno ekstremni uporabi pripelje do negativnih posledic. Poleg njenih zdravilnih učinkov se lahko konopljo uporabi tudi kot naravni energetski vir, kot nadomestek lesa in lesnih izdelkov, predela se jo lahko v material za obleke ali uporabi kot gradbeno izolacijo. Slovenija je letos odprla prvo konopljarno, pridelavo gradbenega materiala in izolacije iz industrijske konoplje.
Free Božidar skozi zgodbo posameznika povprašuje problematiko najpreprostejšega in najbolj učinkovitega zdravila proti najbolj razširjeni bolezni današnjega časa – raku. Pot do tega zdravila ostaja nezakonita predvsem zaradi pohlepnosti in potrebe po nadzoru kapitala s strani velikih korporacijskih podjetij, kot sta naftna in farmacevtska združba.