Odsev

Pogled v ogledalo, odsev suhe postave in porodi se tisoče vprašanj. Zakaj je dekle tako suhceno, o čem razmišlja, je zadovoljna sama s seboj … Skoraj dvajsetminutni študijski film Dominika Menceja zastavlja vprašanja o dekletu od samega začetka. Že sam naslov napeljuje k vprašanju – kaj, zakaj, kako je prespano … Napetost vzpostavljajo prividi, detajli, odsev v ogledalu, nezadovoljstvo ter srhljiva glasba. Zgodba je sama po sebi preprosta, a veliki plani in halucinacije jo delajo kompleksnejšo, hkrati pa pripomorejo k odprtemu koncu.

Film se osredotoča na življenje najstnice Jasne. Zgodba je podana z različnih perspektiv. Šivi na njenem obrazu in nenehne halucinacije dobijo pomen ob spoznanju Perota, fanta, s katerim preživi večino popoldnevov, njuno druženje pa razkrije odgovore na vprašanja o njeni preteklosti. Srečata se na dvorišču pred blokom, medtem ko Jasna izvaja svoje vsakdanje opravilo – visi z glavo navzdol na igralu. Jasno je, da je imela prometno nesrečo in utrpela hude poškodbe glave, vse drugo ostaja zavito v skrivnost. Pero v njenih nesmiselnih dejanjih poišče drobec smisla. Ne obsoja, pridruži se ji je in tako se skupaj kratkočasita ter spoznavata drug drugega. Pero Jasnino rutino – spanje do popoldneva in visenje z glavo navzdol – popestri. Svet se je z Jasnine perspektive počasi spreminja.

Spremembe presenetijo tudi njeno mater. Televizijski posnetki, ki se pojavijo v ozadju in so osredotočeni na mater, predstavljajo trden odnos med materjo in hčerjo ter skrb ene za drugo. Matere noče razočarati. Želi ji dokazati, da ji gre na bolje, a prividi ostajajo.

Jasna na primer na nebu opazi lep, ogromen planet. Z njim se pogovarja, skupaj z njim sanjari in ga celo poimenuje – Brane. Predstavi ga Perotu in s tem dokaže, da mu zaupa. Skupno ležanje na travi, smejanje, pogovori in vsa ta nenavadnost ju pripelje do poljubov in novih načinov iskanja in opazovanja magičnosti življenja okoli njiju. Osredotočata se na sedanjost, na tukaj in na zdaj. Pero ji s svojo prisotnostjo daje občutek, da ni sama, da ni nevidna, ni le iluzija. Morda pa je iluzija on?