Perverzen »joie de vivre«

Alipato: kratko življenje ogorka (Alipato: The Very Brief Life of an Ember, 2016) filipinskega režiserja Khavna De La Cruza je postavljen v Manilo med letoma 2025 in 2056.

Film popelje v svet barakarskih naselij, ki je prežet z nasiljem in kriminalom. Osredotoča se na tolpo, katere člani so tako otroci, stari štiri leta, kot tisti, ki že vstopajo v najstniška leta. Liki svoje dneve preživljajo z ropanjem okoliških trgovin in izvajanjem nasilja nad ljudmi. Odločijo se, da tak nedolžen kriminal ni dovolj, zato izvedejo napad na nacionalno banko, ki pa se jim na žalost ponesreči. Vodja skupine je posledično obsojen na 28 let zapora. Ko se vrne nazaj, ga njegovi pajdaši še vedno čakajo, saj so vsa ta leta upali, da je ukradeni denar pri njem. On zatrjuje, da ga nima, a nihče mu ne verjame. Tako se začne bitka za izgubljen denar, ki za sabo ponovno pušča žrtve.

Kljub nenehnemu prikazovanju nasilja film deluje nenavadno poetično. To mogoče ni tako presenetljivo, glede na to, da režiser vanj vplete svojo neo-punkersko poezijo. Besedila te poezije so groba. Delujejo ravno tako naivno kot sami liki, ki lahko spominjajo na prijatelje Petra Pana, ki so nevedno streljali v nebo. Misleč, da streljajo ptice, medtem ko so streljali človeka. Streljanje, pretakanje krvi in zmerjanje so le igra. To je njihovo preživljanje prostega časa ali časa nasploh. To so nujne sestavine njihovega vsakdana. V tem kaosu se najde neke vrste perverzen »joie de vivre«. Trije moški bodo sedeli za mizo, si pripovedovali vice, se groteskno režali, v naslednjem trenutku pa bo nekdo že lahkotno mimoidočemu razstrelil betico.

V filmu je prisoten tudi močen likovni element. Na začetku se zvrstijo liki, skupaj s pisanimi napisi in ilustracijami. Tudi obdobje, ki ga vodja prebije v zaporu, je predstavljeno le z ilustracijami. Risbe le poudarijo naivno, pravljično plat dela. V nasprotju z načinom snemanja, ki pa bolj spominja na dokumentarni film. V Alipatu: kratkem življenju ogorka se ves čas bijejo nasprotja, na primer v značajih likov, ki so v nekem trenutku urjeni krvoločneži, v naslednjem pa romantični zaljubljenci. Seveda pa bi bilo težko pričakovati kaj drugega od tako nepredvidljivega okolja, v katero je film postavljen.