Poslušaj (Kuuntele, Hamy Ramezan in Rungano Nyoni, 2014) odločno in samozavestno zavzame kritično stališče napram navidezno umirajoči patriarhalnosti, splošni konservativnosti arabske družbe.

Poslušaj (Kuuntele, Hamy Ramezan in Rungano Nyoni, 2014)

V osredju je nasilje moških nad ženskami v arabskem okolju, ki se že vrsto let zarašča v okostenelo družbo kakor pereč problem, ki se mu ne zoperstavlja dovolj pogosto in glasno.

Prvi kader prikaže žensko z burko, ki pove, da je žrtev partnerskega nasilja in da se domov ne sme vrniti, ker jo bo partner pretepel in morda celo ubil. Drugi kader, tokrat prevajalke – v malo bolj liberalni različici muslimanskega oblačila –, to izpoved ponovi. Slišimo pa jo še tretjič, ko naslednji kader pokaže še finska policista. Izpoved je tako poudarjena povsem namenoma, saj se že v naslednji sekvenci izkaže, da prevajalka napačno prevaja in zamolči kakršnakoli namigovanja na nasilje v zakonu. Protagonistka, predstavnica arabskega okolja, ki vstopi v Evropo, verujoč, da bo njen problem tu slišan. Film razblini iluzijo naprednejše Evrope.

Na koncu protagonistka išče rešitev v sinu, ki pa ga je prejšnje okolje že tako zaznamovalo, da se mu ne zna upreti in se odzove, kakor se od dobro vzgojenega člana patriarhalne družbe tudi spodobi – povabi jo nazaj domov, v domače, četudi nasilno okolje. Stopnjevana frustracija zaradi nemoči protagonistke filmu doda rahel feminističen pridih.