Na tretji ediciji festivala BalKam, kjer smo znova sodelovali tudi z Ostrenjem pogleda, so se nam pridružili štirje ostrilci. Ti so v kratkih esejih premišljali prvi slovenski celovečerec V kraljestvu zlatoroga (1931) in vlogo pripovedi, kratki film Tovarna filma (Tvornica filmova, 20229 in načine ustvarjanja gibanja, ritma in dinamike ter oživljanja neživega prek montaže in zvoka, Ku...
Tradicionalno filmskokritiško delavnico na festivalu Kino Otok – Isola Cinema smo izvedli med 1. in 5. junijem. Pisala so se sukala in tipkovnice tresle pod mislimi, ki so jih delavničarji namenili celovečernemu prvencu madžarske cineastke Márte Mézsáros, Dekle (Eltávozott nap, 1968), dokumentarcu o vsestranskem umetniku, borcu za glasbo in pravico Florianu Jurjevu, Neskončnost p...
V filmu Varen kraj (Sigurno mjesto, 2022) se v vlogi protagonista pojavi režiser in scenarist filma Juraj Lerotić. Odigra samega sebe oziroma preigrava situacije, ki so se mu že zgodile. Film je igran, vendar pride do podiranja četrte stene že pred samim začetkom filma in v prvih desetih minutah. Pred filmom se namreč odvije kratek video, v katerem avtor razloži potek filmske zgodbe, ki s...
Vzdušje filma Tovarna filmov (Tvornica filmova, 2022) hrvaškega filmskega ustvarjalca Silvestra Kolbasa je prežeto z odnosom med živim in neživim. To razmerje je prikazano z nagonom k ohranjanju nečesa, kar je že skoraj umrlo, ter hkratnim upanjem, da bo življenje spet v popolnosti zašlo v prostor obstoja te skoraj že mrtve stvari. Film je ustvarjen iz množice črno-belih analognih fotografij, k...
Posegati v četrto steno v kontekstu filma je isto kot kazati tehniko, ki je uporabljena pri snemanju. Pozornost gre stran od filma in se ustavi na zavedanju sebe v procesu opazovanja likov, ki opazujejo prostor, v katerem se nahaja filmska zgodba. Rezultati so lahko različni, ena od možnosti pa je, da se filmski iluziji preprosto ne verjame. Slučaj Harms (1987) element četrte stene vzame kot gl...
Film Otoki (Isole, 2021), ki je bil lani posnet v sodelovanju italijanskega režiserja Maria Brente in režiserke Karine de Villers iz Ekvadorja, bi na prvi pogled lahko označili za dokumentarni film ali celo filmski esej. Sestavljajo ga namreč posnetki, ki so jih ljudje iz različnih koncev sveta sami posneli in poslali režiserjema - pri tem pa so servirali določene zgodbe, skrivnosti, detajle sv...
