Sublimnost narave v filmu Božanski dnevi

Članek je kratka razprava o pojmu vzvišenega/sublimnega in vlogi narave, ki jo ta odigra v filmu Božanski dnevi (Days of Heaven, 1978) Terrencea Malicka. Narava se že na prvi pogled kaže kot nazorna konkretizacija Kantove opredelitve sublimnega. Pri obravnavi pojma se avtor opira na pojmovni premik, ki se je zgodil od Burka h Kantu, predvsem v povezavi s filmskim sublimnim, o katerem je spregovorila tudi
ameriška filozofinja umetnosti Cynthia A. Freeland. Narava v Božanskih dnevih ne deluje zgolj kot gledališka kulisa, temveč se hkrati razkriva kot mogočna dinamična odprtost življenja. Sledeč tej filmski izkušnji se avtor v zadnjem delu od Kantovega estetsko-epistemološkega okvira obrne k Heideggerjevemu ontološkemu razumevanju človekove eksistence.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!