Spomin na neke hruške

Navadna hruška (2025) režiserja in scenarista Gregorja Božiča je zgodba o nekem prostoru, o drevesih, tradicijah in naravi. Naravi bližnje prihodnosti, ki ne pozna več sadja, rodovitne zemlje in čistega zraka in v kateri sožitje človeka in narave obstaja le še kot spomin, ujet v analogne arhivske posnetke intervjujev z briškimi sadjarji. Pričujoče besedilo Božičev film tako raziskuje kot večplastno ekološko distopijo, a hkrati tudi kot ljubezensko pismo sadjarjem, sadnim drevesom in hruškam.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!