Poleg delavnic, ki jih izvajamo že vrsto let in so nanizane v naši publikaciji ter pod zavihkom OP na obisku, smo za Slovenski teden filma pripravili še delavnice, ki se vežejo predvsem na slovenski film.

Ustvarjalnica o osnovah animiranega filma

Skozi pogovor z ustvarjalcem s področja animiranega filma ob ilustrativnem AV gradivu udeleženci spoznajo ustvarjalni proces – od zgodborisa do montaže – in različne tehnike animacije (risana animacija, stop animacija, 3D animacija …). Učenci se nato preizkusijo v montaži z razporejanjem natisnjenih sličic iz izbrane sekvence v »pravilno« ali povsem novo zaporedje. S premislekom o učinku različnih zaporedij usvojijo osnove montaže in filmskega jezika.

Delavnica o osnovah filmskega zvoka

Mentor v uvodnem delu srečanja predstavi zgodnje obdobje zgodovine filma (od bratov Lumière do zvočnega filma) in učencem približa tehnične in izrazne značilnosti prvih filmov. Z ogledom duhovitih kratkih filmov Kovač (The Blacksmith, 1922) in Delo (Work, 1915) se pomudimo ob dveh velikanih komedij nemega filma, Busterju Keatonu in Charlieju Chaplinu. Srečanje popestrimo s filmsko različico igre Activity, pri kateri udeležencem približamo osnove filmskega ustvarjanja v zgodnjem filmu – vse od zgodnje (pretirane) igre, režijskih prijemov, montaže, kostumografije do scenografije itn.

Delavnica o osnovah filmske umetnosti

Predšolski otroci z igračami, športnimi, kuhinjskimi in drugimi domačimi pripomočki v dvojicah ali trojicah ustvarijo samostojne prizore v naravi in tako skozi otroško igro spoznajo filmsko ustvarjanje.

Delavnica o osnovah zgodborisa

Predšolski otroci na manjše liste narišejo in pobarvajo zgodbo, za katero dobijo navdih v naravi. Z mentorjevo pomočjo tako ustvarijo enostaven zgodboris.

Ustvarjalnica optičnih igrač

Otrokom predstavimo začetke animiranega filma. Udeleženci nato ob mentorjevih usmeritvah izdelajo preproste optične igrače.

Ustvarjalnica o osnovah snovanja vizualne podobe in karakterizacije lika v animiranem filmu

Vrtčevski otroci in učenci prvih dveh triad na podlagi izbrane pravljice ustvarijo lutko za animiranje. Z uporabo različnih materialov spoznajo osnove ustvarjanja vizualne podobe lika in njegove karakterizacije.

Ustvarjalnica o osnovah animiranega filma

Vrtčevski otroci in učenci prvih dveh triad v manjših skupinah z odtisovanjem in risanjem v pesek ustvarijo animacijo, ki jo nato s pomočjo mentorja še zvočno opremijo.

Delavnica vaj v filmski igri

Učenci prvih dveh triad skozi nabor vaj spoznajo različne metode filmske igre. Z izbranimi odlomki in podobami iz filmske zgodovine predstavimo razvoj in raznolikost igralskih pristopov. Na koncu si učenci sami zamislijo in odigrajo kratek prizor.

Delavnica o filmskih učinkih

Učencem prvih dveh triad z zanimivimi primeri približamo filmske učinke iz različnih zgodovinskih obdobij. S pomočjo mentorja nato še sami ustvarijo preproste filmske učinke in jih uporabijo v izbranem prizoru.

Delavnica o osnovah načrtovanja in izvedbe intervjuja, primerna za medpredmetno povezovanje s predmetoma: slovenščina in družba

Učenci druge in tretje triade z ogledom primerov filmskih in televizijskih reportaž spoznavajo intervju kot prakso dokumentarnega filma. Usvojeno znanje tudi preizkusijo in izvedejo intervju s sošolci, starši ali učitelji.

Ustvarjalnica je primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: likovna umetnost, slovenščina, spoznavanje okolja in družba

Udeleženci najprej skozi sproščen pogovor razmislijo, kaj je filmski plakat in kakšen je njegov namen. S konkretnimi primeri mentor nato izpostavi ključne elemente in zariše zgodovinski razvoj filmskega plakata. Srečanje nadaljujemo s projekcijo znanega filma, npr. Sreča na vrvici (1977) Janija Kavčiča. Po poglobljeni debati učenci premislijo, katere utrinke, ideje in teme, ki jih film obravnava, ujeti na plakat. V tretji šolski uri zavihajo rokave in se lotijo ustvarjanja svojega plakata. Poleg filmskih osnov ob vključitvi likovnega pedagoga spoznajo tudi nekatere likovne tehnike.

Delavnica o osnovah filmske umetnosti, primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: slovenščina, družba, zgodovina, domovinska in državljanska kultura in etika

Ob skrbno izbranih odlomkih iz otroške vojne drame Dolina miru (1956) in partizanske otroške komedije Ne joči, Peter (1964) Franceta Štiglica učenci odkrivajo položaj otrok med vojno. Ob temnopoltem pilotu Jimu in partizanskima minerjema Danetom in Lovrom skupaj z mentorjem razpravljajo o vlogi odraslih v otroškem dojemanju sveta ter prevprašujejo rasne stereotipe. Ob primerjavi odlomkov iz dveh žanrsko različnih filmov razmišljajo, ali lahko v času vojne najdemo trenutke smeha in radosti, hkrati pa jim mentor razkriva filmske prvine drame in komedije. Pridobljeno znanje o žanrih preverijo s sproščenim interaktivnim kvizom.

Delavnica o osnovah filmske umetnosti, primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: slovenščina, zgodovina, domovinska in državljanska kultura in etika

Ob ogledu mladinskega filma Pastirci (1973) Franceta Štiglica, ki obravnava težko življenje mladih pastirjev, učenci skupaj z mentorjem razpravljajo o vprašanju otroškega dela. Vprašajo se, kako bi se sami počutili v tako neizprosnem okolju, kjer bi morali cele dneve opravljati težka dela in bi zmanjkalo časa za prosti čas ter zabavo. Tako razmislijo o razliki med življenjem na podeželju in mestom ter o otroškem delu nekoč in danes. Ob vprašanju, kakšen odnos učenci vzpostavljajo do filmskih junakov, mentor razpira tudi vprašanje filmske pripovedi: kakšna čustva in misli ustvarja raba različnih filmskih planov; kako se z rabo montaže gradi dinamično dogajanje ipd.
Film je nastal po istoimenski povesti Franceta Bevka, zato je obravnava primerna tudi za medpredmetno povezovanje pri slovenščini. Učenci se osredotočijo na določene elemente filmske in literarne pripovedi. Ob branju izbranih odsekov primerjajo, na kakšen način glavne like približata literatura in film.

Ustvarjalnica o osnovah filmskega zvoka, primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: glasbena umetnost, slovenščina in zgodovina

Strokovnjak za filmski zvok predstavi uporabo glasbenih in zvočnih podlag v filmskih žanrih. Učenci spoznavajo različne načine uporabe glasbenih podlag. Svoja ušesa v nizu raznolikih vaj poskušajo senzibilizirati za različne glasbene nianse, variacije in učinke. Ob pomoči mentorja ugotavljajo, čemu so glasbene podlage v filmih namenjene, na kakšen način se uporabljajo, kako se poigravajo z gledalčevimi čustvi in ustvarjajo vzdušje ter kakšna je vloga tišine in premolkov. Skozi spoznavanje glasbenih podlag se seznanijo tudi z različnimi filmskimi žarni. Za konec udeleženci z vsakdanjimi predmeti še sami ustvarijo zvočno podlago za izbrani filmski odlomek.

Delavnica o osnovah filmske umetnosti, primerna za medpredmetno povezovanje s predmetom: slovenščina

Delavnico uvedemo s filmom Distorzija (2009) režiserja Mihe Hočevarja, ki je nastal po istoimenskem romanu Dušana Dima. Projekciji sledi pogovor z režiserjem o pristopu k adaptaciji, o sodelovanju med pisateljem, režiserjem in scenaristom, o izbiri mladostnikov (naturščikov) ter o poteku snemanja. Mentor pogovor usmeri tudi k podobi mladostnikov v drugih Hočevarjevih filmih, kot sta npr. Gremo mi po svoje 1 in 2 (2010 in 2013). Ob razpravi učenci poiščejo razlike in podobnosti med njihovim odraščanjem in odraščanjem njihovih vrstnikov na filmskem platnu.

Delavnica o osnovah dokumentaristične ustvarjalnosti, primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: domovinska in državljanska kultura in etika ter slovenščina

Na obisku v OŠ učenci spoznavajo zvrst dokumentarnega filma in poklic filmskega avtorja/avtorice skozi dokumentaristično podobo. Razmišljajo o (ne)obstoju scenarija pri dokumentarnem filmu in se skozi vodeno razpravo dotaknejo odnosov, ki se stkejo med mladostniki v Mladinskem domu Malči Belič. Mentor se z učenci ob filmu pogovori o življenju otrok, ki živijo v domu, o socialnih razlikah med mladimi in družbenem (ne)sprejemanju. Filmski projekciji Dom, ljubi dom (2016) sledi pogovor z avtorico.

Ustvarjalnica o osnovah filmske montaže

Osnovnošolci spoznajo filmsko montažo kot postopek in specifično filmsko izrazno sredstvo. V prvem delu 3-urnega srečanja jih mentor popelje skozi običajne faze tehničnega in kreativnega procesa montaže (izbor materiala, grobi rez, končna montaža ipd.) ter s primeri pokaže, kako se oblika filma skozi proces spreminja. V drugem delu jim s pomočjo ilustrativnega gradiva predstavi izrazne možnosti montažnih ločil (rez, preliv, odtemnitev, zatemnitev …) in pravil (pravilo osi, pravilo 30°) ter postreže s praktičnimi nasveti. Za konec se udeleženci sami preizkusijo v vlogi montažerk in montažerjev ter z mentorjevo pomočjo iz surovega gradiva oblikujejo kratek prizor ali sekvenco. Delavnico zaključi sproščen pogovor.

Delavnica o specifiki filmske umetnosti v primerjavi z literaturo, primerna za povezovanje s predmeti: slovenščina, sociologija, filozofija in umetnostna zgodovina

Z branjem knjižnih odlomkov in ogledom izsekov iz filmov, ki temeljijo na literarnih predlogah Ivana Cankarja – Na klancu (1971) po istoimenskem romanu in Idealist (1976) po romanu Martin Kačur – dijaki razmišljajo, kako se motivi, značilni za Cankarja, pojavljajo v filmu. Skozi voden pogovor ugotovijo, kako se motivi prenašajo iz literature v film. Obenem premislijo, kakšne so morebitne podobnosti in razlike pri upodobitvah v knjižni in filmski obliki. Mentor poseben poudarek nameni razmisleku o specifičnosti filmskega medija proti literarnemu – kje in kako se odraža posebnost filmskega jezika.

Delavnica o specifiki filmske umetnosti v primerjavi z literaturo, primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: slovenščina, sociologija, filozofija in umetnostna zgodovina

Ob knjižnih odlomkih in izsekih iz filmov Balada o trobenti in oblaku (posnet po istoimenskem romanu Cirila Kosmača, r. France Štiglic, 1961), Tistega lepega dne (posnet po istoimenski noveli Cirila Kosmača, r. France Štiglic, 1962), Na svoji zemlji (posnet po noveli »Očka Orel« Cirila Kosmača, r. France Štiglic, 1948) in Nasvidenje v naslednji vojni (posnet po romanu Menuet za kitaro Vitomila Zupana, r. Živojin Pavlović, 1980) dijaki razmislijo, kako se motivi v književnih delih pojavljajo v filmskem mediju. Obenem poskusijo ugotoviti, kakšne so podobnosti in razlike pri upodobitvi motivov v knjižni in filmski obliki, in primerjajo, na kakšne načine in s kakšnimi pripovednimi in stilističnimi sredstvi vsaka umetnost podaja iste komične ali tragične situacije. Za konec mentor poseben poudarek nameni razmisleku o specifičnosti filmskega medija proti literarnemu – kje in kako se odraža posebnost filmskega jezika.

Delavnica o specifiki filmske umetnosti v primerjavi z literaturo, primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: slovenščina, sociologija, filozofija in umetnostna zgodovina

Na delavnici primerjamo slovenski film in slovenski roman, ki nista v neposredni povezavi original – adaptacija, ampak nagovarjata sorodne teme ali žanrsko-stilne pristope. Navajamo nekaj možnih primerjav: Varuh meje (r. Maja Weiss, 2002) & Norhavs na vrhu hriba Suzane Tratnik – reprezentacija ženske homoseksualnosti in nasilje konzervativne skupnosti; Posledice (r. Darko Štante, 2018) ali Skupaj (r. Marko Šantić, 2018) & Objemi norosti Braneta Mozetiča – reprezentacija moške homoseksualnosti; Instalacija ljubezni (r. Maja Weiss, 2007) & Plamenice in solze Andreja Blatnika – postmodernizem, konstrukcija identitete in moč fikcije; Oroslan (r. Matjaž Ivanišin, 2019) & Telesa v temi Davorina Lenka – identiteta kot narativni konstrukt; Človek s senco (r. Ema Kugler, 2019) & Keopsova piramida Emila Filipčiča – onkraj klasične narative; Boj za (r. Siniša Gačić, 2014) & Zapisi o zombijih Lenarta Zajca in Franca Trčka – protestniška gibanja in družbene spremembe; Jebiga (r. Miha Hočevar, 2000) & Porkasvet Zorana Hočevarja – govorica, ki opozarja nase; V leru (r. Janez Burger, 1999) & Raclette Boruta Goloba – družbeni marginalci; Oča (r. Vlado Škafar, 2010) & Starec in jaz Sarivala Sosiča – filmski in prozni lirizem; Grajski biki (r. Jože Pogačnik, 1967) & 5 do 12 Lenarta Zajca – najstniška delinkvenca; Kruh in mleko (r. Jan Cvitkovič, 2001) & Ata je spet pijan Dušana Čaterja – alkoholizem z naturalističnimi in komičnimi učinki; Odmevi časa (r. Ema Kugler, 2013) & Glas noči Kazimirja Kolarja – posameznik proti strukturi in psihotično stapljanje realnosti; Ne bom več luzerka (r. Urša Menart, 2018) & Sedmo nadstropje Aljaža Krivca – (ne)zaposlitev in iskanje izgubljene realnosti; Sončni krik (r. Boštjan Hladnik, 1968) & Sonce sonce sonce Marka Švabića – hiperpop in ludizem; Socializacija bika (Zvonko Čoh in Milan Erič, 1998) & Mamuti Jerneja Županiča – futurizem in vprašanje živali.

Teoretsko-praktična delavnica o osnovah filmske fotografije

Dijaki spoznajo filmsko fotografijo in poklic direktorja fotografije. V prvem delu Rok Kajzer Nagode, ki se je podpisal pod prebojen magistrski film Posledice (2018) Darka Štanteta, v sproščenem pogovoru predstavi svojo študijsko pot na AGRFT, osvetli tudi izzive in težave, s katerimi se pri svojem delu sooča direktor fotografije. V drugem delu se učenci v skupinah s telefoni odpravijo po šoli in njeni okolici, iščoč filmske ali fotografske motive. Delavnico zaključi analiza in razprava ob izbranih podobah.

Teoretsko-praktična delavnica o osnovah filmske montaže

Na teoretsko-praktični delavnici dijaki spoznajo filmsko montažo in poklic montažerja. Obisku se pridruži perspektivni montažer Andrej Nagode (Odraščanje [2017], Igram, sem [2018]), ki predstavi svojo študijsko pot na AGRFT, učencem približa tudi ustvarjalne in tehnične izzive filmskega montažerja. V drugem delu se učenci v skupinah s telefoni odpravijo po šoli in njeni okolici, iščoč filmske ali fotografske motive. Izbrane podobe s pomočjo Andreja Nagodeta pregledajo in zmontirajo v zaključeno celoto.

Delavnica o osnovah filmske montaže

Delavnica je sestavljena iz teoretskega dela, v katerem udeleženci spoznajo zgodovino in referenčne primere filmske montaže. V praktičnem delu se še sami preizkusijo v montaži.

Delavnica o filmskem prostoru, primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: filozofija, zgodovina in umetnostna zgodovina

Delavnica se osredotoča na pomen in konstrukcijo prostora kot temeljne kategorije filma in ostalih vizualnih umetnosti. Po teoretskem in zgodovinskem uvodu se udeleženci s filmsko kamero ali s fotoaparatom še sami preizkusijo v konstruiranju prostora.

Delavnica o metodah ustvarjanja Matjaža Ivanišina, primerna za medpredmetno povezovanje s predmetoma: filozofija in umetnostna zgodovina

Mojstrovine filmskega režiserja in nedavnega Prešernovega nagrajenca Matjaža Ivanišina združuje motiv odsotnosti. Srednjemetražni dokumentarni film Karpopotnik (2013) je portret sijajnega filmskega avtorja Karpa Godine, ki pa se v filmu ne pojavi. Prav tako ni mogoče videti protagonista Ivanišinovega celovečernega igranega prvenca Oroslan (2019) – film pripoveduje o njegovi smrti. Ne-vidna ostane tudi zgodovinska teniška tekma na Wimbledonu, ki se jo v dokumentarcu Playing Men (2017) nostalgično spomnita režiser in Peter Musevski. Ivanišin tako v svojem delu preiskuje načine prikazovanja odsotnosti v filmu.
Mentor udeležencem predstavi ustvarjanje edinstvenega slovenskega filmskega režiserja. Z izseki iz filmov jim približa njegovo metodo, ki temelji na prepletanju igranega in dokumentarnega, ter jih seznani z možnostmi in nekonvencionalnimi pristopi k dokumentaristični formi. Skozi sproščeno razpravo o izbranih odlomkih dijaki razmislijo, kakšne sledi v sliki in zvoku puščajo odsotnosti ljudi, likov in dogodkov. Mentor dijakom predstavi, kako lahko dogajanje v zunanjosti slikovnega polja predstavlja ključen del filmske pripovedi.

Delavnica o osnovah filmskega časa, primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: slovenščina, filozofija in umetnostna zgodovina

Počasnejši filmi, pri katerih posamezne podobe trajajo tudi več minut, po navadi vzbujajo občutek dolgčasa. Pa je film, ki se nam zdi dolgočasen, tudi slab? Mentor na delavnici dijakom približa filme, ki pomen ustvarjajo predvsem s časovnim trajanjem in ki terjajo drugačen način gledanja. Dijaki spoznajo osnovni pojem filmskega časa in v razpravi premišljujejo o smiselnosti občutka dolgčasa kot kriterija za vrednotenje filmov. Pri obravnavi uporabi na primer odlomke iz del belgijske avtorice Chantal Akerman, ki je času in trajanju pripisovala podobno izrazno moč kot preostalima osnovnima gradnikoma filma – sliki in zvoku. Z navezavami na dokumentarce, kot sta Jug (Sud, 1999) in Z druge strani (From the Other Side, 2002), dijaki skupaj z mentorjem razmislijo tudi o družbeno-političnih implikacijah filmskega (dolg)časa in njegovega trajanja v odnosu do aktualnih tematik rasizma in ksenofobije. Obenem se dotaknejo drugih filmskih mojstrov, ki so ali še o filmu razmišljajo tudi skozi čas, kot so npr. Abbas Kiarostami, Hou Hsiao-Hsien, Vlado Škafar, Jelena Maksimović itd.

Delavnica o ideološkosti v film, primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: sociologija, filozofija in zgodovina

Film zaradi svoje narave skozi zgodovino pogosto nastopi kot sredstvo širjenja vladajoče ideologije in manipulacije z množico. Mentor se uvodoma sprehodi skozi zgodovino propagandnega filma, ki jo ponazori z izbranimi odlomki del Leni Riefenstahl in sovjetske montažne šole, ustavi se tudi pri jugoslovanskih propagandnih filmih in ameriški propagandi v času hladne vojne. Ob ogledu odlomkov skupaj z dijaki definira pojem ideologije in njen namen ter značilnosti propagandnih filmov, pri čemer se naslanja na delo Film proti spektaklu filmskega teoretika Jeana-Louisa Comollija, ki smo ga izdali pri Društvu KINO!. Delavnico zaključi razprava o ideologiji v sodobnem filmu, skozi izbrane primere dijaki poiščejo ideološka podtikanja, mentor jim predstavi še načine sprevračanja.

Delavnica o osnovah filmske kostumografije, primerna za medpredmetno povezovanje s predmetoma: zgodovina in umetnostna zgodovina

Videz likov ni le estetska odločitev, kostumografija razkrije čas in kraj dogajanja, položaj lika in njegov poklic, s čimer vpelje zgodovinski in družbeni kontekst. Veliko pove o karakterju, razkrije pa lahko tudi kaj o usodi lika. Z izbiro barv in materialov lahko ustvarjalec določen lik izpostavi ali ga skrije v ozadje, videz ima pomembno vlogo tudi pri grajenju atmosfere. Na delavnici ob izbranih odlomkih kostumskih dram s primerjavo umetniških del, ki jih dijaki obravnavajo pri predmetu umetnostna zgodovina, skupaj z mentorjem iščejo stilske značilnosti različnih zgodovinskih obdobji. Na podlagi pomena posameznih barv poskušajo ugotoviti, kakšen je karakter lika v določenem filmu, raziščejo tudi posamezne motive in simbole ter njihov pomen.