Ostrenje pogleda v Slovenskem tednu filma 2019
Prvi Slovenski teden filma se je odvil med 11. in 15. novembrom, z Društvom za širjenje filmske kulture KINO! smo izvedli kar 6 dejavnosti, obiskali smo vse od vrtčevskih otrok do maturantov.
1. S filmom o okolju in družbi, Vrtec Najdihojca, enota Biba, Ljubljana
S skupino sedemnajstih otrok, starih od 3 do 5 let, smo spoznavali osnove animiranega filma in se dotaknili tudi pravega filmskega traku. Posebno pozornost smo namenili risani tehniki, katere značilnosti smo odkrivali ob ogledu starejših in sodobnim otrokom manj poznanih risanih filmov Medved Bojan in Krtek. Ob skrbno izbrani epizodi Krtek in zelena zvezda (1969) smo obravnavali teme, kot sta prijateljstvo in okoljevarstvo, ob epizodi Medved Bojan, Glasbenik (1995) pa smo se poučili o bontonu obnašanja v gozdu. Skupaj smo ustvarjali optično igračo tavmatrop.
2. Kino-uho: iz nemega v zvočno, Vrtec Najdihojca, enota Lek, Ljubljana
S skupino devetnajstih otrok, starih od 3 do 5 let, smo spoznavali nemi film. Ob izbranih odlomkih iz filmov Charlieja Chaplina (Delo [Work, 1915]) in Busterja Keatona (Kovač [The Blacksmith, 1922]) smo odkrivali osnovne značilnosti filmov tistega časa – pretirana obrazna mimika in geste, črno-bel film, pohitreno dogajanje, komične situacije –, z oponašanjem Chaplina pa poustvarjali ikoničen lik Potepuha. Otroci so se imeli priložnost dotakniti filmskega traku. Delavnico smo popestrili s pobarvanko Charlieja Chaplina, tako da si je vsak otrok lahko zamislil Chaplina v barvah.
3. O dokumentarnem filmu Dom, ljubi dom (2016) z avtorico filma Majo Prettner, Osnovna šola Valentina Vodnika, Ljubljana
S skupino 8 sedmošolcev, udeležencev filmskega krožka na Osnovni šoli Valentina Vodnika, smo spoznavali zvrst dokumentarnega filma in poklic filmskega avtorja skozi dokumentaristično podobo. Razmišljali smo o (ne)obstoju scenarija pri dokumentarnem filmu in se dotaknili odnosov, ki se stkejo med mladostniki v Mladinskem domu Malči Belič. Filmski projekciji dolgometražnega dokumentarca Dom, ljubi dom (2016) je sledil obisk avtorice Maje Prettner, ki nam je razkrila proces ustvarjanja, kako se približati subjektu v stiski itn.
4. Kino-uho: iz nemega v zvočno, poklic oblikovalca zvoka, Osnovna šola Jožeta Moškriča, Ljubljana
Društvo za širjenje filmske kulture KINO! je z Ostrenjem pogleda obiskalo 29 osmo- in devetošolcev pri uri izbirnega predmeta Filmska vzgoja na Osnovni šoli Jožeta Moškriča. Pridružil se je zunanji sodelavec Luka Cvetko, špiker na Radiu Študent in mentor na Luksuz delavnici, ki je učencem predstavil poklic oblikovalca zvoka. Zvok v filmu so učenci najprej spoznavali skozi zgodovinski razvoj, pobliže so si ogledali tudi magnetni trak za zvočni zapis. V praktičnem delu so se preizkusili v snemanju zvoka, skupina učenk in učencev je zaigrala del nastajajočega scenarija, dva izmed učencev pa sta poskrbela za snemanje zvoka. Cvetko je nato v računalniškem programu predstavil neskončne možnosti oblikovanja in spreminjanja zvoka.
5. Literarna dela Ivana Cankarja na filmskem platnu: Idealist (1976), Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer
S skupino skoraj petdesetih dijakov smo si ogledali nekaj odlomkov iz filma Idealist Igorja Pretnarja in nato v skupinah obdelali dva sklopa vprašanj. Pri prvem smo z dijaki opazovali reprezentacijo Martina Kačurja in prek prepoznavanja uporabljenih filmskih sredstev zavzeli kritičen pogled nanj: ni le izobraženec med neukimi, ampak tudi sam včasih zavzema pokroviteljsko in vzvišeno pozicijo. Pri drugem pa smo se posvetili njegovemu odnosu do Tončke in do blatnodolskega župnika, kjer Kačur doživi še večji razkorak med ideali in realnostjo. Pri tem smo prevprašali tudi, koliko njegovi ideali vplivajo na konstrukcijo »umazane« realnosti.
6. Stoletnica Franceta Štiglica: študijski primer Na svoji zemlji (1948), Gimnazija Novo mesto
S skupino 12 dijakov smo v Štigličevem filmu opazovali reprezentacijo partizanov ter okupatorjev in belogardistov ter razbirali, kako ta vpliva na naše dojemanje njihovih karakteristik. Pri tem smo opazili redukcijo na pogum partizanov in krutost okupatorjev. Vprašali smo se tudi po vlogi velikega plana pri upodobitvi smrti ter zaznali več možnih interpretacij, zakaj smrt očka Orla ne zaustavi filmske pripovedi. Prepoznali smo, da film nima glavnega junaka, ampak da je zanj značilen kolektivni junak, pri tem pa so dijaki izpostavili lik Drejca, pri katerem pride do spremembe, a ki je kljub vsemu v svoji upodobitvi podrejen kolektivu.