Teoretsko-praktične delavnice izvajamo v sodelovanju s priznanimi filmskimi ustvarjalci/filmskimi delavci.
Sodelujemo z naslednjimi gostujočimi ustvarjalkami in ustvarjalci ter drugimi filmskimi strokovnjakinjami in strokovnjaki:
Andrej Nagode, Andrej Šprah, Anja Medved, Anka Kočevar, Boj Nuvak, Darko Herič, Darko Sinko, Dominik Mencej, Ester Ivakić, Gaja Möderndorfer, Jelena Maksimović, Katja Goljat, Lev Predan Kowarski, Luka Cvetko, Luka Marčetič, Luka Počivalšek, Lun Sevnik, Martin Draksler, Matjaž Ivanišin, Matjaž Rušt, Matevž Jerman, Maja Prettner, Miha Likar, Miha Možina, Nika Autor, Peter Cerovšek, Pia Nikolič, Rok Kajzer Nagode, Sabina Đogić, Špela Čadež, Sašo Štih, Tom Gomizelj, Varja Močnik, Vid Hajnšek idr.
Poleg gostujočega mentorja somentorira tudi dr. Maja Krajnc, predsednica društva, odg. ur. revije KINO! ter vodja in glavna mentorica izobraževalnega programa Ostrenja pogleda.

Nika Autor je članica kolektiva Obzorniška fronta in se udejstvuje v polju družbenopolitičnega, ki ga prevprašuje v svojih eksperimentalnih in dokumentarnih filmih ter filmskih esejih. Tudi Siniša Gačić se v svojih dokumentarnih filmih posveča družbeno-političnim temam; dokumentarna filma Boj za (2014) in Hči Camorre (2018) sta bila na Festivalu dokumentarnega filma nagrajena za najboljši film in najboljši dokumentarni film. Na politično obarvanih teoretsko-praktičnih delavnicah s poudarkom na družbenem angažmaju avtorja predstavljata specifike dokumentarističnih pristopov, ki se uporabljajo pri prikazovanju omenjenih tematik.

Vid Hajnšek, dobitnik priznanja Franceta Brenka za izjemne dosežke na področju filmske kulture za film Konec (2017), na teoretsko-praktični delavnici predstavi značilnosti dokumentarnega filma, ki prikazuje intimno zgodbo. Ob nagrajenem filmu in drugih referenčnih delih spregovori o odnosu med subjektom in avtorjem, kako pristopati k beleženju osebnih trenutkov in kako določen motiv, kot je recimo smrt v Koncu, obravnavati z različnih zornih kotov in ravni.

V ospredju delovanja Društva zaveznikov mehkega pristanka, pod okriljem katerega potekajo tudi delavnice Luksuz filmske šole, je občutljivost za stisko drugih. Z Ostrenjem pogleda smo Mednarodno delavnico Luksuz produkcije v Krškem že obiskali in jo popisali v reportaži, objavljeni v KINU! 39, na njihovem Festivalu poceni filma, ki predstavlja kratkometražno in nizkoproračunsko produkcijo avtorskih, alternativnih in aktivističnih filmov, smo izvedli tudi filmskokritiško delavnico. V prihodnjih edicijah DZMP delavnic v Krškem pripravljamo aktivno izmenjavo udeležencev, ki bodo v interdisciplinarnem procesu pridobivali nova znanja in izmenjevali izkušnje.

Uvodoma Matjaž Ivanišin, dvakratni prejemnik priznanja Franceta Brenka, svoje delo približa s pomočjo anekdot in surovega materiala. Udeleženci za domačo nalogo po navdihu referenčnih del, kot so Črni film (Crni film, 1971) Želimirja Žilnika, Kmetje morja (Contadini del mare, 1955) Vittoria De Sete in Zdravi ljudje za razvedrilo (Zdravi ljudi za razonodu, 1971) Karpa Godine, posnamejo statični kader prizora, ki jih je fasciniral. Sledi ogled posnetih vaj in razprava s konstruktivnimi komentarji in smernicami. Delavnico zaključi ogled dokončanih kratkih filmov.

Od začetnega predavanja o osnovah filmske fotografije udeleženci skupaj z mentorjem nadaljujejo z analizo prizorov iz filmskih del, videospotov in reklam izpod Štihove kamere, pod drobnogled vzamejo tudi nekatere sekvence iz širšega sveta filma (kot nakazuje že sam naslov delavnice, je Štihov velik navdih režiser David Fincher). Štih udeležencem razkrije tudi posledice tehničnih podrobnosti v detajlih filmske podobe, z različnimi postavitvami mizanscen, njihovih tlorisov in raznovrstnimi lučmi pa na otipljiv način razloži prej neopazne tančine dela direktorja fotografije. Udeleženci se tudi sami preizkusijo v vlogi snemalcev in direktorjev fotografije.

Udeleženci se skupaj z direktorjem fotografije Darkom Heričem sprehodijo skozi nekaj najvidnejših umestitev Ljubljane na filmsko platno. Po uvodni projekciji odlomkov in predavanju se odločijo poustvariti izseke ali pa posnamejo neke vrste filmsko pismo stavbi ali prizorišču, kjer so izbrani prizor posneli.

Kako aktualno-politično stanje družbe slikajo mestni grafiti?
Udeleženci na podlagi poglobljene diskusije in ogleda referenčnih del spoznajo specifično filmsko poetiko in estetiko. Direktor fotografije Darko Herič razodene skrivnosti in zagate, ki se lahko pripetijo na snemanju na terenu. Po samostojnem snemanju izbrane teme, ki jo udeleženci dodobra prediskutirajo z mentorjema, sledi vodena selekcija materiala ter dvodnevna skupna montaža. Udeleženci končne izdelke predstavijo na odprti skupni filmski projekciji.

Kako ujeti Ljubljano na film? Ufilmiti Tromostovje, Ljubljanski grad, NUK, Zmajski most … Ali pa prikazati dinamiko med prebivalci, meščani in turisti. Udeleženci skozi film premišljujejo arhitekturo in ljudi, pri čemer se navežejo na tematsko številko revije KINO! 42: Film in arhitektura. Raziskujejo možnosti filmske reprezentacije ali interpretacije mesta – pri ustvarjanju se osredotočijo na atmosfero njegovega vsakdana ali pa mesto predstavijo skozi osnovne (arhitekturne) oblike, svetlobo in barve. Na uvodnem srečanju ob ogledu nekaj referenčnih filmskih del mentorica dr. Maja Krajnc razjasni formo, značilnosti in specifike filmskega portreta mesta. Sledi snemanje izvirnih podob, ki jih udeleženci z mentoričino pomočjo zmontirajo v kratek film. Delavnico zaključi javna projekcija nastalih del in razprava.

Pod mentorstvom Leva Predana Kowarskega delavničarji spoznajo, kako z manipulacijo filmskega prostora in časa dosegati različne učinke. Podajo se na ljubljanske ulice in teorijo preizkusijo v praksi skozi snemanje kratkih filmskih vtisov.

Atmosfera je eden osnovnih gradnikov avdiovizualne filmske pripovedi. Ustvarjamo jo kot odgovor na idejo, ki se skriva v scenariju, lahko pa nam jih ponudi situacija dokumentarnega dogajanja. V obeh primerih pa jo soustvarjata tako filmska fotografija kot tudi montaža. Na srečanjih udeleženci s pomočjo filmskih primerov spoznajo različne načine ustvarjanja filmske atmosfere skozi oblikovanje svetlobe, kadriranje in postavljanje kompozicij. Usvojijo osnove montažnega razmišljanja in spoznajo orodja montažnega ritma, reza in časa.

Delavnica sledi kot nadgradnja prvotne, udeleženci spoznavajo nekatere bolj prefinjene tehnike kadriranja in kompozicije ter odkrijejo, kako lahko uporabljajo ritem za različne učinke.

Cianotipija je preprosta stara alternativna tehnika analogne fotografije, pri kateri s pomočjo kemične reakcije na soncu (UV svetloba) ustvarjamo fotografije značilne modre barve. S tem postopkom lahko razvijamo fotografije s pomočjo negativov na foliji ali preprosto polagamo stvari na papir in se igramo z odtisi in transparentnostjo objektov.

Na prvem srečanju se avtorica sprehodi skozi svoj fotografski opus in predstavi druga referenčna dela. Udeleženci spoznajo tehnični aspekt analogne fotografije. Pridobljeno znanje udeleženci preizkusijo s samostojnim fotografiranjem izbranih motivov. Ob tem vsak udeleženec dobi svoj fotoaparat in čb film. Sledita srečanji v temnici, kjer udeleženci razvijejo filme in fotografije. Delavnico zaključi javna razstava in sproščena razprava ob nastalih fotografijah.

Po uvodnem predavanju, na katerem mentor razbije mit o slabi/dobri fotografiji in predstavi dela fotografinj in fotografov, ki pri svojem delu uporabljajo različne pristope, udeleženci za domačo nalogo ob smernicah mentorja poskušajo fotografsko serijo ustvariti sami.
Drugo in tretje srečanje posvetijo komentiranju nastalih fotografij in skušajo odgovoriti na vprašanja, ki se porajajo o(b) njih.

Po uspešno izvedeni delavnici Ustvarjanje filma od A do D z Luko Marčetičem ponujamo še nadgradnjo delavnice, na kateri se udeleženci z režiserjem in scenaristom Marčetičem podajo v svet kratkega filma. Razvijajo svoje ideje v scenarije in jih nato realizirajo, kar rezultira v končni projekciji.

Luka Marčetič predstavi faze nastajanja scenarija, od izbiranja ideje do pisanja prvega osnutka in mnogih popravljanj. Skozi posamezne faze se ob pomoči Marčetiča prebijejo tudi udeleženci.

Po besedah Alaina Bergalaja v filmskem svetu zelo redko posnamemo film samo zase, razen če gre za zasebni dnevnik. Danes lahko s pomočjo majhnih »žepnih« digitalnih kamer in fotoaparatov ter telefonov številni ljudje snemajo za lasten užitek (vsaj na začetku), podobno kot če bi pisali dnevnik ali se ukvarjali s fotografijo. Ob novi vrsti prvoosebne filmske prakse ne bi nihče čutil potrebe, da film dokonča, ga komu pokaže, ali surove filmske posnetke celo spremeni v konkreten film-objekt, če ne bi prišlo do prave »eksplozije« na področju avtobiografskega filma. Ta je v zadnjih letih prav gotovo vplivala na preobrazbo, ki je filmom režiserjev, kot je Jonas Mekas, če vzamemo hvalevreden primer, omogočila pobeg iz geta »eksperimentalnega«, kamor so bili potisnjeni več kot trideset let. Na uvodnem srečanju skozi poglobljeno predavanje mentorice dr. Maje Krajnc udeleženci spoznajo dela velikega avtorja eksperimentalnega filma Jonasa Mekasa. Po vzoru njegovih del še sami posnamejo lasten avtobiografski film, ki ga ob pomoči mentorice zmontirajo v enovito celoto. Delavnico zaključi projekcija vseh avtobiografskih filmov in razprava o videnem.

Udeleženci na delavnico prinesejo že napisane scenarije, ki jih nato pod mentorstvom scenaristke in režiserke Menart posnamejo in zmontirajo v končne filme.

Delavnica poteka v sodelovanju z mlado glasbeno skupino v povojih. Delavničarji skupaj z glasbeniki pod vodstvom direktorja fotografije Saša Štiha razvijejo idejo za videospot in jo realizirajo.

Kako se lotiti glasbenega opremljanja filma? Zakaj je pomembno, da slišimo, kaj se na sliki dogaja? Kako prelisičiti sluh? Mu sploh namenjamo dovolj pozornosti? Na kaj vse zvok vpliva?
Na vprašanja skozi serijo srečanj odgovori Pia Nikolič. Po uvodnem teoretskem predavanju se v sinhronizaciji in glasbenem opremljanju preizkusijo udeleženci. Delavnico zaključi ogled nastalih del in sproščena razprava s smernicami za nadaljnje ustvarjanje.

Kot v primeru gostovanja Floriana Klägerja s filmom Zgodba zvokov Sahela (2016) vabimo avtorje, ki poleg pogovora po projekciji filma izvedejo tudi eno- ali dvodnevno delavnico. Tovrstna gostovanja mladih prebojnih avtorjev so pomembna predvsem, ker ponujajo različne poglede na film, ki jih lahko zaradi svojih raznolikih ozadij in izobrazbe avtorji ponudijo (npr. Klägerjeva izkušnja študija na akademiji Béle Tarra v Sarajevu). Delavnice izvajamo v sodelovanju z mladinskimi centri in kulturnimi ustanovami, s čimer film približujemo predvsem tistim mladim, ki v primarnem okolju nimajo možnosti pridobivanja kulturnega kapitala.

Primer delavnice: Vloga asistenta režije in delo na večjih produkcijah: Lun Sevnik, študent na FAMU in asistent režije Olma Omerzuja, dobitnika priznanja Franceta Brenka za leto 2018, predstavi vlogo asistenta režije in delo na večjih produkcijah.