Mlade seznanimo s širokim spektrom filmskih poklicev, nekatere predstavimo s kratkimi filmi, dokumentarci. Na željo šole se nam lahko pridružijo tudi predstavniki teh poklicev.

Udeleženci se s pomočjo ilustrativnih primerov rabe filmskih izraznih sredstev seznanijo z elementi in postopki filmske fotografije, kot so kompozicija, barve, svetloba, perspektiva, uporaba različnih objektivov, scenografija, kostumografija idr. V praktičnem delu se učenci lotijo vaj, s katerimi jih spodbudimo k ustvarjalni in izvirni rabi vizualnih izraznih sredstev. V skupinah se s telefoni, iščoč filmske ali fotografske motive, odpravijo po okolici. Izbrane podobe pod budnim očesom mentorja skozi pogovor analizirajo. K sodelovanju povabimo uveljavljene direktorje fotografije.

S pomočjo zamrznjenih podob, natisnjenih na papirnate kartončke, predstavimo osnovne filmske pojme, ki jih približamo še s posameznimi filmskimi odlomki. Po ogledu kratkega filma se otroci preizkusijo v igranju Activityja in tako na zabaven način preverjajo usvojene pojme, dotaknejo pa se tudi vsebine filma.

Otroka/mladostnika lahko s pomočjo umetnosti postavimo v specifičen dogodek, ki ga prevzame, vznemiri, navduši … vstopi v svet, ki ga sam (najverjetneje) ni oziroma ne bo nikoli doživel. S takšnimi vstopi otroku omogočamo lažje razumevanje njemu tujih svetov. Z učenci se lahko s filmom, s pomočjo medpredmetnega povezovanja in v sodelovanju z učitelji, na ustvarjalen način dotaknemo tudi tabu tem. O izbrani temi lahko ob pomoči gostujočega mentorja ustvarimo animirani film.

Z učenci prve triade gledamo kratki film zvezde predvsem neme komedije in po mnenju mnogih enega največjih filmskih avtorjev Charlesa Chaplina ali moža kamnitega izraza Busterja Keatona. Pogovorimo se o temi filma in filmskih izraznih sredstvih. Sledi skupno pisanje kratke impresije filma.
V drugi triadi učenci po ogledu filma ob mentoričini pomoči oblikujejo krajše zapise. Poudarek je na nadgradnji najosnovnejših pojmov, razmišljamo tudi o združevanju različnih tipov izražanja in o tem, kako se ti medsebojno dopolnjujejo.
Učenci tretje triade po mentoričinem uvodu, v katerem predstavi kulturno in zgodovinsko ozadje, in razpravi samostojno oblikujejo krajše zapise, ki jih mentorica komentira.

V okviru predmeta angleški jezik se posvetimo angleško govoreči deželi (Škotska, Kanada, Avstralija itd.) in prikažemo filmsko uprizoritev zgodovinskega dogodka, ki ga učenci obravnavajo pri angleščini ali drugem predmetu (zgodovini). Po projekciji primerjamo učbeniško in filmsko inačico, ugotavljamo razlike in zarišemo avtorjevo interpretacijo. Pri zgodovinskem dogodku se pomudimo pri žanrih zgodovinskega spektakla in kostumske drame. Z ogledom podnaslovljenih filmov v tujem jeziku spodbujamo otrokovo slušno razumevanje, hkrati pa utrdimo ključne pojme in izraze, ki se navezujejo na obravnavano tematiko in filmsko govorico.

Po ogledu in razpravi o nekaj kratkih animiranih filmih večkrat nagrajene avtorice Špele Čadež jo obiščemo v njenem studiu, kjer natančno spoznamo tehniko multiplan, ki jo je uporabila v svojem filmu Nočna ptica (2016). Tehniko nam nazorno predstavi s prikazom posameznih skic, uporabe steklene plošče itn. Z njo se pogovorimo tudi o konceptualni zasnovi, ideji in posameznih fazah ustvarjanja animiranega filma.

Delavnica za manjšo skupino udeležencev poteka 3 dni (lahko jo izvajamo tudi kot projektno delo v okviru interesne dejavnosti). Ob pomoči mentorjev se otroci najprej spoznajo s tehniko kolaža pri izdelavi animiranega filma. Učenci si pred začetkom delavnice (možnost povezave s predmetom slovenščine) izberejo slovensko ljudsko pravljico, ki jo nato prenesejo v medij filma s pomočjo kolažne animacije.

Manjša skupina učencev na delavnici spozna celoten proces animacije. Skupaj z mentorjem zasnujejo idejo in začrtajo snemanje. Sledi izdelava scenografije in figur ter snemalni proces. Na koncu udeleženci spoznajo še filmsko montažo in snemanje zvoka – film opremijo z avtorsko glasbo in ga sinhronizirajo.

Mentor s primeri domačih in tujih animiranih filmov delavničarjem približa proces zvočnega opremljanja animiranega filma. Nato s praktičnimi primeri pokaže razliko med filmi, ki nimajo zvočne podlage, in zvočnimi filmi. Udeleženci nato »stvari vzamejo v svoje roke« in ob pomoči mentorja ozvočijo in/ali sinhronizirajo izbrani animirani film.

Udeležence seznanimo s tehničnimi in kreativnimi osnovami montaže zvočne podobe filma in pokažemo nekaj izbranih zgodnjih filmov, ki jim nato učenci z mentorjevo tehnično pomočjo dodajo zvočno podlago. Skozi voden pogovor se sprašujejo o smiselnosti vključenih učinkov, šumov in glasbe.

Učenci zvok v filmu najprej spoznajo skozi zgodovinski razvoj, ogledajo si tudi magnetni trak za zvočni zapis. Preizkusijo se v snemanju zvoka. Mentor nato v računalniškem programu predstavi neskončne možnosti oblikovanja in spreminjanja zvoka.

Mentor predstavi različne načine uporabe glasbenih podlag. Z raznolikimi vajami predstavi glasbene nianse, variacije in efekte ter ponazori, čemu so namenjeni in na kakšen način se uporabljajo. Učenci ugotavljajo dobre in slabe prakse uporabe glasbenih podlag, na koncu poskusijo ustvariti zvočno podlago in učinke z vsakdanjimi predmeti.

Po krajšem predavanju s filmskimi odlomki o filmski adaptaciji v sodelovanju s pedagogom izberemo literarno delo, ki ga natančno analiziramo. Učenci ob pomoči mentorja določijo pomembnejše dogodke, like, predmete in lokacije, pripravijo zgodboris in posnamejo animirano adaptacijo literarnega dela. Delavnico lahko izvedemo v obliki medpredmetnega povezovanja predmetov slovenščina in likovna umetnost.

Otroci spoznavajo film kot medij, ki opozarja na družbeno in okoljsko problematiko. Z učenci prve triade se podamo v kraljestvo živali. Učencem druge in tretje triade predstavimo resnejše družbene in okoljske probleme. Z gostujočimi avtorji obravnavamo tudi izvirne načine uporabe filmskih sredstev ter dokumentarnih metod in raziskujemo pomen dokumentaristike znotraj specifičnega družbenega okolja ali situacije.

Na obisku v OŠ učenci spoznavajo zvrst dokumentarnega filma in poklic filmskega avtorja/avtorice skozi dokumentaristično podobo. Razmišljajo o (ne)obstoju scenarija pri dokumentarnem filmu in se skozi vodeno razpravo dotaknejo odnosov, ki se stkejo med mladostniki v Mladinskem domu Malči Belič. Filmski projekciji Dom, ljubi dom (2016) sledi pogovor z avtorico.

Alain Bergala sodi med najvidnejša imena sodobne francoske filmske misli in pedagogike. V svojem bogatem udejstvovanju na filmskem področju je pustil najvidnejši pečat kot glavni urednik slovite revije Cahiers du cinéma, kot avtor študij o Jean-Lucu Godardu, v zadnjem času pa predvsem kot filmski pedagog – vodja državnega projekta »Film v šoli«. Njegove izkušnje z uvajanjem filma v francoski šolski sistem predstavljajo tudi jedro monografije Vzgoja za film.
V delu Vzgoja za film: Razprava o poučevanju filma v šolah in drugih okoljih avtor izpostavi moč odlomkov. Ti namreč pogosto pomagajo, da se podobe v naš spomin zapišejo bolj zgoščeno. Zaradi krajše dolžine so primerni tudi za učence prve triade. Ob različnih odlomkih s podobno tematiko iz filmskega kanona otroci odkrivajo povezave, sorodnosti in razhajanja med različnimi filmskimi obdobji, žanri in avtorji.

»Dandanes stalno skačemo z ene zadeve k drugi in ne čutimo potrebe, da bi jih strnili v vrsto, v kulturi ‘preklapljanja med tv-kanali’ dražljivo naključnih povezav in prekinitev; iz tega izstopimo nekako otopeli, in nisem prepričan, da nam razen omamnega užitka vrtoglavice veliko ostane.«

Po prepričanju francoskega teoretika Alaina Bergalaja, ki je filmski vzgoji posvetil monografijo Vzgoja za film, je povezovanje filmov med sabo in z drugimi umetniškimi deli ključnega pomena. V tkanju povezav med enim in drugim filmom – ali filmom in sliko, filmom in knjigo ipd. – je prepoznal izhodišče za razvoj kulturne razgledanosti, s katero lahko posameznik po zapleteni mreži umetniških del brska z užitkom. Tako spoznamo, da vsak film sestavljajo tudi sledi predhodnih filmov in umetnin, »tudi kadar jih njen avtor ni poznal ali jih je celo zavrnil.« V izpeljavi Bergalajeve misli tako učencem ponudimo v ogled nekaj kratkih filmov, izsekov iz celovečercev in likovnih del, ki nosijo vsebinske, oblikovne ali druge podobnosti. Pri opazovanju in premišljanju se osredotočimo na izpostavljene motive, tematske poudarke, pripovedne strukture, stilistične posebnosti, žanrske poteze itd. ter se tako skozi poglobljeno razpravo mimogrede seznanimo z obravnavanimi osnovnimi filmskimi pojmi. Po diskusijskem delu srečanja se učenci razdelijo v skupine in iz predstavljenih del sestavijo smiselno celoto, sklop filmov, ki bi ga bilo mogoče umestiti v program kina ali filmskega festivala. Svojo odločitev za izbor in vrstni red filmov tudi argumentirajo, pri čemer jih usmerja mentor delavnice. Tako se učenci preizkusijo tudi v vlogi filmskega kuratorja.

Ustvarjalnica optičnih igrač

Otrokom predstavimo začetke animiranega filma. Udeleženci nato ob mentorjevih usmeritvah izdelajo preproste optične igrače.

Ustvarjalnica o osnovah snovanja vizualne podobe in karakterizacije lika v animiranem filmu

Vrtčevski otroci in učenci prvih dveh triad na podlagi izbrane pravljice ustvarijo lutko za animiranje. Z uporabo različnih materialov spoznajo osnove ustvarjanja vizualne podobe lika in njegove karakterizacije.

Ustvarjalnica o osnovah animiranega filma

Vrtčevski otroci in učenci prvih dveh triad v manjših skupinah z odtisovanjem in risanjem v pesek ustvarijo animacijo, ki jo nato s pomočjo mentorja še zvočno opremijo.

Delavnica vaj v filmski igri

Učenci prvih dveh triad skozi nabor vaj spoznajo različne metode filmske igre. Z izbranimi odlomki in podobami iz filmske zgodovine predstavimo razvoj in raznolikost igralskih pristopov. Na koncu si učenci sami zamislijo in odigrajo kratek prizor.

Ustvarjalnica je primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: likovna umetnost, slovenščina, spoznavanje okolja in družba

Udeleženci najprej skozi sproščen pogovor razmislijo, kaj je filmski plakat in kakšen je njegov namen. S konkretnimi primeri mentor nato izpostavi ključne elemente in zariše zgodovinski razvoj filmskega plakata. Srečanje nadaljujemo s projekcijo znanega filma, npr. Sreča na vrvici (1977) Janija Kavčiča. Po poglobljeni debati učenci premislijo, katere utrinke, ideje in teme, ki jih film obravnava, ujeti na plakat. V tretji šolski uri zavihajo rokave in se lotijo ustvarjanja svojega plakata. Poleg filmskih osnov ob vključitvi likovnega pedagoga spoznajo tudi nekatere likovne tehnike.

Ustvarjalnica o osnovah filmskega zvoka, primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: glasbena umetnost, slovenščina in zgodovina

Strokovnjak za filmski zvok predstavi uporabo glasbenih in zvočnih podlag v filmskih žanrih. Učenci spoznavajo različne načine uporabe glasbenih podlag. Svoja ušesa v nizu raznolikih vaj poskušajo senzibilizirati za različne glasbene nianse, variacije in učinke. Ob pomoči mentorja ugotavljajo, čemu so glasbene podlage v filmih namenjene, na kakšen način se uporabljajo, kako se poigravajo z gledalčevimi čustvi in ustvarjajo vzdušje ter kakšna je vloga tišine in premolkov. Skozi spoznavanje glasbenih podlag se seznanijo tudi z različnimi filmskimi žarni. Za konec udeleženci z vsakdanjimi predmeti še sami ustvarijo zvočno podlago za izbrani filmski odlomek.

Delavnica o filmskih učinkih

Učencem prvih dveh triad z zanimivimi primeri približamo filmske učinke iz različnih zgodovinskih obdobij. S pomočjo mentorja nato še sami ustvarijo preproste filmske učinke in jih uporabijo v izbranem prizoru.

Delavnica o osnovah filmske umetnosti je primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: slovenščina, družba, zgodovina, domovinska in državljanska kultura in etika

Ob skrbno izbranih odlomkih iz otroške vojne drame Dolina miru (1956) in partizanske otroške komedije Ne joči, Peter (1964) Franceta Štiglica učenci odkrivajo položaj otrok med vojno. Ob temnopoltem pilotu Jimu in partizanskima minerjema Danetom in Lovrom skupaj z mentorjem razpravljajo o vlogi odraslih v otroškem dojemanju sveta ter prevprašujejo rasne stereotipe. Ob primerjavi odlomkov iz dveh žanrsko različnih filmov razmišljajo, ali lahko v času vojne najdemo trenutke smeha in radosti, hkrati pa jim mentor razkriva filmske prvine drame in komedije. Pridobljeno znanje o žanrih preverijo s sproščenim interaktivnim kvizom.

Delavnica o osnovah filmske umetnosti, primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: slovenščina, zgodovina, domovinska in državljanska kultura in etika

Ob ogledu mladinskega filma Pastirci (1973) Franceta Štiglica, ki obravnava težko življenje mladih pastirjev, učenci skupaj z mentorjem razpravljajo o vprašanju otroškega dela. Vprašajo se, kako bi se sami počutili v tako neizprosnem okolju, kjer bi morali cele dneve opravljati težka dela in bi zmanjkalo časa za prosti čas ter zabavo. Tako razmislijo o razliki med življenjem na podeželju in mestom ter o otroškem delu nekoč in danes. Ob vprašanju, kakšen odnos učenci vzpostavljajo do filmskih junakov, mentor razpira tudi vprašanje filmske pripovedi: kakšna čustva in misli ustvarja raba različnih filmskih planov; kako se z rabo montaže gradi dinamično dogajanje ipd.
Film je nastal po istoimenski povesti Franceta Bevka, zato je obravnava primerna tudi za medpredmetno povezovanje pri slovenščini. Učenci se osredotočijo na določene elemente filmske in literarne pripovedi. Ob branju izbranih odsekov primerjajo, na kakšen način glavne like približata literatura in film.

Delavnica o osnovah filmske umetnosti, primerna za medpredmetno povezovanje s predmetom: slovenščina

Delavnico uvedemo s filmom Distorzija (2009) režiserja Mihe Hočevarja, ki je nastal po istoimenskem romanu Dušana Dima. Projekciji sledi pogovor z režiserjem o pristopu k adaptaciji, o sodelovanju med pisateljem, režiserjem in scenaristom, o izbiri mladostnikov (naturščikov) ter o poteku snemanja. Mentor pogovor usmeri tudi k podobi mladostnikov v drugih Hočevarjevih filmih, kot sta npr. Gremo mi po svoje 1 in 2 (2010 in 2013). Ob razpravi učenci poiščejo razlike in podobnosti med njihovim odraščanjem in odraščanjem njihovih vrstnikov na filmskem platnu.

Delavnica o osnovah načrtovanja in izvedbe intervjuja, primerna za medpredmetno povezovanje s predmetoma: slovenščina in družba

Učenci druge in tretje triade z ogledom primerov filmskih in televizijskih reportaž spoznavajo intervju kot prakso dokumentarnega filma. Usvojeno znanje tudi preizkusijo in izvedejo intervju s sošolci, starši ali učitelji.

Ustvarjalnica o osnovah filmske montaže

Osnovnošolci spoznajo filmsko montažo kot postopek in specifično filmsko izrazno sredstvo. V prvem delu 3-urnega srečanja jih mentor popelje skozi običajne faze tehničnega in kreativnega procesa montaže (izbor materiala, grobi rez, končna montaža ipd.) ter s primeri pokaže, kako se oblika filma skozi proces spreminja. V drugem delu jim s pomočjo ilustrativnega gradiva predstavi izrazne možnosti montažnih ločil (rez, preliv, odtemnitev, zatemnitev …) in pravil (pravilo osi, pravilo 30°) ter postreže s praktičnimi nasveti. Za konec se udeleženci sami preizkusijo v vlogi montažerk in montažerjev ter z mentorjevo pomočjo iz surovega gradiva oblikujejo kratek prizor ali sekvenco. Delavnico zaključi sproščen pogovor.