Na filmsko-literarnih urah preučujemo podobnosti in razlike med literarno predlogo in njeno filmsko adaptacijo. Pri tem dijaki spoznavajo filmsko govorico posameznega filma in primerjajo, kako svoje učinke dosega literarno in kako filmsko delo. Obravnavamo področja, ki obsegajo snov različnih predmetov (slovenščina, psihologija, sociologija, filozofija in umetnostna zgodovina) in spodbujamo medpredmetno povezovanje. Posvečamo se izbranim klasikam slovenskega literarnega in filmskega kanona, ki jih izberemo po predhodnem dogovoru z nosilci predmeta (Na svoji zemlji [po noveli »Očka Orel« Cirila Kosmača, r. France Štiglic, 1948]; Balada o trobenti in oblaku [po istoimenskem romanu Cirila Kosmača, r. France Štiglic, 1961]; Veselica [po istoimenski noveli Bena Zupančiča, r. Jože Babič, 1960]; Ples v dežju [po romanu Črni dnevi in beli dan Dominika Smoleta, r. Boštjan Hladnik, 1961]; Idealist [po romanu Martin Kačur, r. Igor Pretnar, 1976]; Nasvidenje v naslednji vojni [po romanu Menuet za kitaro Vitomila Zupana, r. Živojin Pavlović, 1980]; Ljubezen [po istoimenskem romanu Marjana Rožanca, r. Rajko Ranfl, 1984]. Ponujamo tudi možnost obravnave slovenskega poosamosvojitvenega filma: Operacija Cartier (po romanu Drobtinice Mihe Mazzinija, r. Miran Zupanič, 1991) lahko služi kot dober primer obravnave reprezentacije delavskega razreda; ob filmu Mokuš (posnet po romanu Ki jo je megla prinesla Ferija Lainščka, r. Andrej Mlakar, 2000) primerjamo upodobitev pokrajinske fantastike. Posvetimo se lahko tudi filmoma Zvenenje v glavi (po istoimenskem romanu Draga Jančarja, r. Andrej Košak, 2002) in Čefurji raus! (po istoimenskem romanu Gorana Vojnovića, r. Goran Vojnović, 2013).

V drugi polovici šolskega leta za maturante ponujamo srečanja, na katerih jim poskušamo skozi filmske odlomke in celovečerne filme približati tematiko eseja na maturi iz slovenščine. Z dijaki prevprašujemo, primerjamo, nadgrajujemo in kritično motrimo obravnavano tematiko, hkrati pa ob vsebinskih interpretacijah venomer izpostavljamo in opozarjamo na specifike ter možnosti, ki jih ponuja medij filma. Po dogovoru pripravljamo filmska srečanja tudi pri angleščini.

Na delavnici maturantom umetnostne zgodovine predstavimo in približamo eksperimentalni film, pri čemer se navezujemo na tematsko številko revije KINO! 11/12 ‒ Kino integral o zgodovini slovenskega eksperimentalnega filma. Podrobneje obravnavamo slovenske avtorje eksperimentalnega filma. Pod drobnogled vzamemo Vaska Preglja, ki v svojih delih povzame in kreativno preoblikuje tendence preteklih avantgard, preiskuje zmožnosti novega medija in poskuša vzpostaviti dialog med filmom in slikarstvom. Po poglobljeni debati o videnem dijaki poprimejo za peresa in ob pomoči mentorja pripravijo krajši zapis. Z delavnico ponujamo možnost vaje v pisanju opisa umetnostnega dela, ki je tudi ena izmed nalog na maturi.

Filmski kritiki se v svojih zapisih večkrat zatekajo k pavšalnim primerjavam kanonskih filmskih del. Z dijaki pod drobnogled vzamemo v vnaprej izbranem kritiškem zapisu primerjana filma in si ju skupaj ogledamo. Udeleženci izoblikujejo poglobljen zapis, v katerem primerjajo vsebinske in formalne podobnosti ter razlike med izbranima filmskima deloma. Delavnica poleg pisanja primerjalnega besedila obsega tudi branje kritik uveljavljenih piscev in razpravo o njih.

Po teoretskem uvodu dijake s scenarističnimi vajami seznanjamo z osnovami scenaristke, zunanjo zgradbo in scenarističnimi orodji – opisovanjem prostorov in likov, karakterizacijo, dramaturško strukturo, dialogom. K sodelovanju povabimo uveljavljene scenariste.

Z dijaki osvetljujemo družbeno aktualne tematike. Z gostujočimi avtorji poleg družbene problematike celostno obravnavamo tudi izvirne načine uporabe filmskih sredstev ter dokumentarnih metod in preiskujemo pomen dokumentaristike znotraj specifičnega družbenega okolja, situacije. Na primer: na temo priseljencev, beguncev ob prisotnosti nagrajene avtorice Nike Autor pogledamo njen avtorski opus in jo izprašamo o postopkih ustvarjalnega procesa, dijakom približamo tudi posebno dokumentarno obliko – filmski obzornik. V sodelovanju z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z integracijo beguncev in priseljencev, in po dogovoru s priseljenci posnamemo kratek dokumentarni film.

Delavnica o specifiki filmske umetnosti v primerjavi z literaturo, primerna za povezovanje s predmeti: slovenščina, sociologija, filozofija in umetnostna zgodovina

Z branjem knjižnih odlomkov in ogledom izsekov iz filmov, ki temeljijo na literarnih predlogah Ivana Cankarja – Na klancu (1971) po istoimenskem romanu in Idealist (1976) po romanu Martin Kačur – dijaki razmišljajo, kako se motivi, značilni za Cankarja, pojavljajo v filmu. Skozi voden pogovor ugotovijo, kako se motivi prenašajo iz literature v film. Obenem premislijo, kakšne so morebitne podobnosti in razlike pri upodobitvah v knjižni in filmski obliki. Mentor poseben poudarek nameni razmisleku o specifičnosti filmskega medija proti literarnemu – kje in kako se odraža posebnost filmskega jezika.

Delavnica o specifiki filmske umetnosti v primerjavi z literaturo, primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: slovenščina, sociologija, filozofija in umetnostna zgodovina

Ob knjižnih odlomkih in izsekih iz filmov Balada o trobenti in oblaku (posnet po istoimenskem romanu Cirila Kosmača, r. France Štiglic, 1961), Tistega lepega dne (posnet po istoimenski noveli Cirila Kosmača, r. France Štiglic, 1962), Na svoji zemlji (posnet po noveli »Očka Orel« Cirila Kosmača, r. France Štiglic, 1948) in Nasvidenje v naslednji vojni (posnet po romanu Menuet za kitaro Vitomila Zupana, r. Živojin Pavlović, 1980) dijaki razmislijo, kako se motivi v književnih delih pojavljajo v filmskem mediju. Obenem poskusijo ugotoviti, kakšne so podobnosti in razlike pri upodobitvi motivov v knjižni in filmski obliki, in primerjajo, na kakšne načine in s kakšnimi pripovednimi in stilističnimi sredstvi vsaka umetnost podaja iste komične ali tragične situacije. Za konec mentor poseben poudarek nameni razmisleku o specifičnosti filmskega medija proti literarnemu – kje in kako se odraža posebnost filmskega jezika.

Delavnica o specifiki filmske umetnosti v primerjavi z literaturo, primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: slovenščina, sociologija, filozofija in umetnostna zgodovina

Na delavnici primerjamo slovenski film in slovenski roman, ki nista v neposredni povezavi original – adaptacija, ampak nagovarjata sorodne teme ali žanrsko-stilne pristope. Navajamo nekaj možnih primerjav: Varuh meje (r. Maja Weiss, 2002) & Norhavs na vrhu hriba Suzane Tratnik – reprezentacija ženske homoseksualnosti in nasilje konzervativne skupnosti; Posledice (r. Darko Štante, 2018) ali Skupaj (r. Marko Šantić, 2018) & Objemi norosti Braneta Mozetiča – reprezentacija moške homoseksualnosti; Instalacija ljubezni (r. Maja Weiss, 2007) & Plamenice in solze Andreja Blatnika – postmodernizem, konstrukcija identitete in moč fikcije; Oroslan (r. Matjaž Ivanišin, 2019) & Telesa v temi Davorina Lenka – identiteta kot narativni konstrukt; Človek s senco (r. Ema Kugler, 2019) & Keopsova piramida Emila Filipčiča – onkraj klasične narative; Boj za (r. Siniša Gačić, 2014) & Zapisi o zombijih Lenarta Zajca in Franca Trčka – protestniška gibanja in družbene spremembe; Jebiga (r. Miha Hočevar, 2000) & Porkasvet Zorana Hočevarja – govorica, ki opozarja nase; V leru (r. Janez Burger, 1999) & Raclette Boruta Goloba – družbeni marginalci; Oča (r. Vlado Škafar, 2010) & Starec in jaz Sarivala Sosiča – filmski in prozni lirizem; Grajski biki (r. Jože Pogačnik, 1967) & 5 do 12 Lenarta Zajca – najstniška delinkvenca; Kruh in mleko (r. Jan Cvitkovič, 2001) & Ata je spet pijan Dušana Čaterja – alkoholizem z naturalističnimi in komičnimi učinki; Odmevi časa (r. Ema Kugler, 2013) & Glas noči Kazimirja Kolarja – posameznik proti strukturi in psihotično stapljanje realnosti; Ne bom več luzerka (r. Urša Menart, 2018) & Sedmo nadstropje Aljaža Krivca – (ne)zaposlitev in iskanje izgubljene realnosti; Sončni krik (r. Boštjan Hladnik, 1968) & Sonce sonce sonce Marka Švabića – hiperpop in ludizem; Socializacija bika (Zvonko Čoh in Milan Erič, 1998) & Mamuti Jerneja Županiča – futurizem in vprašanje živali.

Teoretsko-praktična delavnica o osnovah filmske fotografije

Dijaki spoznajo filmsko fotografijo in poklic direktorja fotografije. V prvem delu Rok Kajzer Nagode, ki se je podpisal pod prebojen magistrski film Posledice (2018) Darka Štanteta, v sproščenem pogovoru predstavi svojo študijsko pot na AGRFT, osvetli tudi izzive in težave, s katerimi se pri svojem delu sooča direktor fotografije. V drugem delu se učenci v skupinah s telefoni odpravijo po šoli in njeni okolici, iščoč filmske ali fotografske motive. Delavnico zaključi analiza in razprava ob izbranih podobah.

Teoretsko-praktična delavnica o osnovah filmske montaže

Na teoretsko-praktični delavnici dijaki spoznajo filmsko montažo in poklic montažerja. Obisku se pridruži perspektivni montažer Andrej Nagode (Odraščanje [2017], Igram, sem [2018]), ki predstavi svojo študijsko pot na AGRFT, učencem približa tudi ustvarjalne in tehnične izzive filmskega montažerja. V drugem delu se učenci v skupinah s telefoni odpravijo po šoli in njeni okolici, iščoč filmske ali fotografske motive. Izbrane podobe s pomočjo Andreja Nagodeta pregledajo in zmontirajo v zaključeno celoto.

Delavnica o osnovah filmske montaže

Delavnica je sestavljena iz teoretskega dela, v katerem udeleženci spoznajo zgodovino in referenčne primere filmske montaže. V praktičnem delu se še sami preizkusijo v montaži.

Delavnica o filmskem prostoru, primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: filozofija, zgodovina in umetnostna zgodovina

Delavnica se osredotoča na pomen in konstrukcijo prostora kot temeljne kategorije filma in ostalih vizualnih umetnosti. Po teoretskem in zgodovinskem uvodu se udeleženci s filmsko kamero ali s fotoaparatom še sami preizkusijo v konstruiranju prostora.

Delavnica o metodah ustvarjanja Matjaža Ivanišina, primerna za medpredmetno povezovanje s predmetoma: filozofija in umetnostna zgodovina

Mojstrovine filmskega režiserja in nedavnega Prešernovega nagrajenca Matjaža Ivanišina združuje motiv odsotnosti. Srednjemetražni dokumentarni film Karpopotnik (2013) je portret sijajnega filmskega avtorja Karpa Godine, ki pa se v filmu ne pojavi. Prav tako ni mogoče videti protagonista Ivanišinovega celovečernega igranega prvenca Oroslan (2019) – film pripoveduje o njegovi smrti. Ne-vidna ostane tudi zgodovinska teniška tekma na Wimbledonu, ki se jo v dokumentarcu Playing Men (2017) nostalgično spomnita režiser in Peter Musevski. Ivanišin tako v svojem delu preiskuje načine prikazovanja odsotnosti v filmu.
Mentor udeležencem predstavi ustvarjanje edinstvenega slovenskega filmskega režiserja. Z izseki iz filmov jim približa njegovo metodo, ki temelji na prepletanju igranega in dokumentarnega, ter jih seznani z možnostmi in nekonvencionalnimi pristopi k dokumentaristični formi. Skozi sproščeno razpravo o izbranih odlomkih dijaki razmislijo, kakšne sledi v sliki in zvoku puščajo odsotnosti ljudi, likov in dogodkov. Mentor dijakom predstavi, kako lahko dogajanje v zunanjosti slikovnega polja predstavlja ključen del filmske pripovedi.

Delavnica o osnovah filmskega časa, primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: slovenščina, filozofija in umetnostna zgodovina

Počasnejši filmi, pri katerih posamezne podobe trajajo tudi več minut, po navadi vzbujajo občutek dolgčasa. Pa je film, ki se nam zdi dolgočasen, tudi slab? Mentor na delavnici dijakom približa filme, ki pomen ustvarjajo predvsem s časovnim trajanjem in ki terjajo drugačen način gledanja. Dijaki spoznajo osnovni pojem filmskega časa in v razpravi premišljujejo o smiselnosti občutka dolgčasa kot kriterija za vrednotenje filmov. Pri obravnavi uporabi na primer odlomke iz del belgijske avtorice Chantal Akerman, ki je času in trajanju pripisovala podobno izrazno moč kot preostalima osnovnima gradnikoma filma – sliki in zvoku. Z navezavami na dokumentarce, kot sta Jug (Sud, 1999) in Z druge strani (From the Other Side, 2002), dijaki skupaj z mentorjem razmislijo tudi o družbeno-političnih implikacijah filmskega (dolg)časa in njegovega trajanja v odnosu do aktualnih tematik rasizma in ksenofobije. Obenem se dotaknejo drugih filmskih mojstrov, ki so ali še o filmu razmišljajo tudi skozi čas, kot so npr. Abbas Kiarostami, Hou Hsiao-Hsien, Vlado Škafar, Jelena Maksimović itd.

Delavnica o ideološkosti v film, primerna za medpredmetno povezovanje s predmeti: sociologija, filozofija in zgodovina

Film zaradi svoje narave skozi zgodovino pogosto nastopi kot sredstvo širjenja vladajoče ideologije in manipulacije z množico. Mentor se uvodoma sprehodi skozi zgodovino propagandnega filma, ki jo ponazori z izbranimi odlomki del Leni Riefenstahl in sovjetske montažne šole, ustavi se tudi pri jugoslovanskih propagandnih filmih in ameriški propagandi v času hladne vojne. Ob ogledu odlomkov skupaj z dijaki definira pojem ideologije in njen namen ter značilnosti propagandnih filmov, pri čemer se naslanja na delo Film proti spektaklu filmskega teoretika Jeana-Louisa Comollija, ki smo ga izdali pri Društvu KINO!. Delavnico zaključi razprava o ideologiji v sodobnem filmu, skozi izbrane primere dijaki poiščejo ideološka podtikanja, mentor jim predstavi še načine sprevračanja.

Delavnica o osnovah filmske kostumografije, primerna za medpredmetno povezovanje s predmetoma: zgodovina in umetnostna zgodovina

Videz likov ni le estetska odločitev, kostumografija razkrije čas in kraj dogajanja, položaj lika in njegov poklic, s čimer vpelje zgodovinski in družbeni kontekst. Veliko pove o karakterju, razkrije pa lahko tudi kaj o usodi lika. Z izbiro barv in materialov lahko ustvarjalec določen lik izpostavi ali ga skrije v ozadje, videz ima pomembno vlogo tudi pri grajenju atmosfere. Na delavnici ob izbranih odlomkih kostumskih dram s primerjavo umetniških del, ki jih dijaki obravnavajo pri predmetu umetnostna zgodovina, skupaj z mentorjem iščejo stilske značilnosti različnih zgodovinskih obdobji. Na podlagi pomena posameznih barv poskušajo ugotoviti, kakšen je karakter lika v določenem filmu, raziščejo tudi posamezne motive in simbole ter njihov pomen.

»Dandanes stalno skačemo z ene zadeve k drugi in ne čutimo potrebe, da bi jih strnili v vrsto, v kulturi ‘preklapljanja med tv-kanali’ dražljivo naključnih povezav in prekinitev; iz tega izstopimo nekako otopeli, in nisem prepričan, da nam razen omamnega užitka vrtoglavice veliko ostane.«

Po prepričanju francoskega teoretika Alaina Bergalaja, ki je filmski vzgoji posvetil monografijo Vzgoja za film, je povezovanje filmov med sabo in z drugimi umetniškimi deli ključnega pomena. V tkanju povezav med enim in drugim filmom – ali filmom in sliko, filmom in knjigo ipd. – je prepoznal izhodišče za razvoj kulturne razgledanosti, s katero lahko posameznik po zapleteni mreži umetniških del brska z užitkom. Tako spoznamo, da vsak film sestavljajo tudi sledi predhodnih filmov in umetnin, »tudi kadar jih njen avtor ni poznal ali jih je celo zavrnil.« V izpeljavi Bergalajeve misli tako dijakom ponudimo v ogled nekaj kratkih filmov, izsekov iz celovečercev in likovnih del, ki nosijo vsebinske, oblikovne ali druge podobnosti. Pri opazovanju in premišljanju se osredotočimo na izpostavljene motive, tematske poudarke, pripovedne strukture, stilistične posebnosti, žanrske poteze itd. ter se tako skozi poglobljeno razpravo mimogrede seznanimo z obravnavanimi osnovnimi filmskimi pojmi. Po diskusijskem delu srečanja se dijaki razdelijo v skupine in iz predstavljenih del sestavijo smiselno celoto, sklop filmov, ki bi ga bilo mogoče umestiti v program kina ali filmskega festivala. Svojo odločitev za izbor in vrstni red filmov tudi argumentirajo, pri čemer jih usmerja mentor delavnice. Tako se dijaki preizkusijo tudi v vlogi filmskega kuratorja.