Besedilo raziskuje alternativne pristope k predstavljanju mest v dokumentarnih filmih preko koncepta periferije. Periferija deluje ne samo kot prostorska, ampak tudi kot pomenska značilnost v smislu mejnosti oziroma obstranskosti. Dokumentarne filme Anje Medved in Nadje Velušček tu postavimo ob bok filmom Moj Winnipeg (My Winnipeg, 2007) Guya Maddina, Los Angeles se uprizarja (Los Angeles Plays Itself, 2003) Thoma Andersena in Novice od doma (News from Home, 1976) Chantal Akerman. Vsak od teh avtorjev nam vstop v mesto omogoča prek t. i. derivata resničnega – spomina, mitologije, igranih filmov, pisem –, pri čemer se slika mesta, ki nam ga predstavljajo, ves čas rizomatsko spreminja.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!