Dokumentarne kratke filme, s katerimi si je Bezinović v zadnjem desetletju pridobil pozornost hrvaške in regionalne filmske krajine, zaznamuje spretno odslikavanje družbenih problematik skozi primere izstopajočih posameznikov, pri čemer izstopa njegova navidezna distanciranost. Ker v svojih filmih skoraj ni viden ali slišan, je lahko ustvarjen vtis sorazmerno neinvazivnega, skoraj naključnega dokumentarnega zajemanja, a se začneta skozi pripovedi kristalizirati režiserjev angažma pri pridobivanju informacij ter njegov dar za izvabljanje koherentnih, dodelanih opisov iz ekscentričnih, nepredvidljivih likov. V tem smislu je Bezinovićevo najbolj izstopajoče delo Veruda: Film o Bojanu (2015), ki z večjim poudarkom na poziciji kamere in kompoziciji kadrov že nakazuje odmik od njegovih sorazmerno minimalističnih, cinéma vérité začetkov, s tem pa vzpostavlja tesnejšo povezavo z njegovimi nedavnimi igranimi filmi.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!