Prispevek skuša misliti, kaj je zombijevskega v politično-erotično-srhljivo-avantgardni filmski tvorbi Otto, gejevski zombi Brucea LaBrucea, onkraj njegovega ukvarjanja z zombiji. V kakšnem smislu je lahko sama filmska praksa – zombijevska? Obravnavani film je vzet kot priložnost za reartikulacijo figure zombija kot politične figure, ki se izmika tradicionalnemu enoznačnemu alegoričnemu branju, da bi zastavil vprašanje o (ne)možnosti artikulacije nekega post-zombi stanja.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!