Japonski režiser Shinya Tsukamoto že od 70. let minulega stoletja ustvarja neodvisne, nizkoproračunske horror filme, ki so mu zaradi brezkompromisnega soočanja z raznovrstnimi spolnimi in nasilnimi perverzijami zagotovili kultni status. Besedilo v pregledu režiserjevega opusa vzpostavi povezavo med njegovim prebojnim filmom Tetsuo (1989) ter njegovima nedavnima filmoma Plamen nad dolino (Nobi, 2014) in Ubijanje (Zan, 2018). Čeprav slednja zaznamuje povsem drugačen žanr od horrorja, saj gre za zgodovinska filma, se za njima skriva režiserjeva vrnitev k preokupacijam lastnega prebojnega filma, pri čemer prednjači motiv vboda, mesenosti človeškega telesa in posledično zbujanje gledalčevega šoka. Tsukamotovo filmografijo lahko zatorej vidimo kot dramaturški lok, ki se je, dandanes bolj zavezan realnosti, po vmesnem spogledovanju z višjeproračunskim ustvarjanjem v ZDA vrnil k začetnemu izhodišču.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!