Prispevek se posveča observacijskemu dokumentarcu Abbasa Fahdela, dolgemu pet ur in pol, z naslovom Domovina: Irak, leto nič (Homeland: Iraq Year Zero, 2015). Prek analize filmskega časa, v filmu tematiziranega zgodovinskega časa ter zgodovinskega preloma ugotavlja avtorjevo težnjo po obravnavi kontinuitete vojne, razlikovanju med političnim/zgodovinskim in osebnim, pa tudi uporabi filma kot pričevanjskega medija in poklona že neobstoječim prostorom ter preminulim subjektom.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!