Ken Loach ponuja kritiko neoliberalnega koncepta vitke države in velike družbe, ki naj bi osvobodil potenciale posameznikov, a jih sili v revščino, brezup in vrste pred razdelilnicami hrane, pri čemer kot edini možen odgovor ponuja medgeneracijsko in medetnično solidarnost, razredno zavest, a tudi konflikt s centri moči. Vzklik »Jaz, Daniel Blake« kot afirmacija lastne vrednosti v odnosu do sistema, ki te sili v zanikanje tega, da si pes.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!