Filmi Vincija Vogua Anžlovarja so v daljšem obdobju, vse od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega do zgodnjih dvajsetih let 21. stoletja, na poseben način odsevali in stopali v interakcijo z vladajočo ideologijo v Sloveniji. V njej se kaže historično pogojena želja po transgresiji zamišljenih kulturnih norm, ki pa glede na posamezne filme v posameznem obdobju dobiva različne objekte. Nekateri tokovi se ohranjajo in dobivajo imena različnih toponimov ter stopajo v protislovja sami s seboj: Zahod in Jug sta denimo včasih skoraj sopomenki, drugič protipomenki, čeprav se pri obeh ohranja želja po preseganju izkušnje lastnega kraja. Spremljamo premene doživljanja sveta skozi pogled urbane tako imenovane generacije X, vse do samopreseganja in napovedi kulture tako imenovane avtofikcije znotraj kulture narcisizma. Pri Anžlovarjevih filmih sploh ne gre za vprašanje standardnega estetskega vrednotenja, ki za razumevanje pomena njegovih filmov znotraj slovenske kinematografske zgodovine ni ključno.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!