Med komedijo in melodramo: Hitchcockov Sum

Ameriški filozof Stanley Cavell v svojih monografijah Iskanje sreče in Tekmujoče solze skepticizem in moralni perfekcionizem definira kot dva vogelna kamna svoje filmske teorije, ki inavgurira dva žanra zgodnjih Hollywoodskih zvočnih filmov: komedijo ponovne poroke in melodramo neznane ženske. Za Hitchcockov film Sum (Suspicion, 1941) pa (odvisno od naše interpretacije njegovega zaključka) lahko rečemo, da se umešča natanko v presek teh dveh žanrov, dveh svetov, za katera se zdi, da se ne prekrivata. Nadaljnje branje filma razkrije moralni perfekcionizem kot nepogrešljiv element talkiejev, kot silo, ki pelje osrednji subjekt čez zgodbo, a hkrati pokaže tudi, da so zaključki komedij in melodram zunanji moment perfekcionističnih problemov. Kot želi pokazati pričujoče branje Suma, lahko moralni perfekcionizem (tj. ideja izboljševanja lastnega sebstva, doseganje njegove integritete) predstavlja vzrok prekletstva glavne vloge, ne pa njeno pot na svobodo, tako kot v komedijah in melodramah.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!