Esej analizira Nolanov film Odiseja (The Odyssey, 2026) v luči Auerbachovega branja Homerja (»Odisejeva brazgotina«) in lacanovske psihoanalize. Preko Auerbachove razmejitve med biblijsko in homersko tradicijo Nolanovo obravnavo Odiseje poveže s prvo in zagovarja odsotnost povezave z drugo. Zagovarja, da stožer razlike predstavlja osrednjost pojma krivde pri Nolanu. V luči družbenih sprememb, ki jih esej pripisuje 21. stoletju, obravnava razvoj Nolanovega opusa in ugotavlja naraščajočo prisotnost dimenzije filma-kot-odpadnega-objekta. To naveže na vprašanje preteklih dosežkov spektakelskega filma ter se vpraša, kaj spektakelski film gledalcem ponuja danes.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!